Bećirović: Članstvo BiH v NATO je trenutno pomembnejše od članstva v EU

Doc. dr. Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Ljubljana, je v intervjuju za kosovski Gazeta e Re govoril o državah Zahodnega Balkana, o njihovi poti proti Evropski uniji, o poti, po kateri gre BiH...

Dr. Bećirović, ker vodite enega najuglednejših inštitutov na Zahodnem Balkanu, ki se hkrati ukvarja z vprašanji, povezanimi z Balkanom, je prvo vprašanje, kje se nahajajo države Zahodnega Balkana, ki še niso članice Evropske unije?

BEĆIROVIĆ: Države Zahodnega Balkana, ki še niso postale članice EU, so v neprijetnem položaju. Na eni strani imamo EU, ki se sooča s svojimi izzivi in težavami, na drugi strani pa imamo posamezne države, ki ne delajo dovolj intenzivno in kakovostno na približevanju članstvu v EU. Za države je pomemben proces približevanja, saj mobilizira večino zdravih sil v državi in ustvarja povsem novo vzdušje, ki državam pomaga pri zagonu notranjih procesov, ki bodo sprostili odnose znotraj držav in tako prispevali k splošnemu napredku.

Zato je pomembno tako za EU kot za države Balkana, da ne odstopijo od procesa širitve oziroma procesa pridruževanja, saj bo na koncu ta proces vsem prinesel napredek. Vendar pa znaten del političnih elit v regiji, čeprav se deklarativno zavzema za članstvo v EU, ni za članstvo. Razlog je preprost, proces približevanja bo izločil znaten del obstoječih elit in spremenil pravila političnega obnašanja. Zakaj bi takšni politični voditelji izgubili vse te privilegije in udoben položaj zaradi članstva v EU? Zato domnevno retorično podpirajo ta proces približevanja EU, na drugi strani pa na sofisticiran način blokirajo ta proces.

Srbija z vlado Aleksandra Vučića je precej kazala interes za članstvo v Evropski uniji, vendar mora izpolniti še pogoje. Kakšno je vaše mnenje, ali lahko Srbija postane članica EU, če se še ni odpovedala politiki oviranja drugih držav v regiji?

BEĆIROVIĆ: Srbija je naredila določen korak. Vendar je še prezgodaj govoriti o njenem članstvu v EU, kot tudi o članstvu drugih držav. Srbija mora storiti veliko več na približevanju članstvu v EU. To je dolg in izčrpljujoč proces. Sosedska politika je pomembna za proces približevanja. Moramo vedeti, kdo so sosedje Srbije. Tu že naletimo na težavo, ko gre za Kosovo. Tu imamo spopad dveh ustavnih konceptov. Po srbski ustavi je Kosovo avtonomna pokrajina v sestavi Srbije, medtem ko v kosovski ustavi Kosovo opredeljujemo kot neodvisno in samostojno državo. To je treba rešiti.

Stanje v BiH še ni na zavidljivi ravni, da bi jo lahko smatrali za stabilno in uspešno. Milorad Dodik, čeprav je prišel na oblast kot pro-integracijski dejavnik, je postal največja ovira države BiH. Po kakšni poti gre BiH?

BEĆIROVIĆ: Bosna in Hercegovina je v neprijetnem položaju. Že več let je blokiran njen vstop v polnopravno članstvo v NATO. To je predvsem posledica vpliva Srbije, v zadnjem času pa tudi vpliva ruskega dejavnika. Članstvo BiH v NATO je trenutno pomembnejše od članstva v EU. S članstvom v NATO bi Bosna in Hercegovina zagotovila jamstva za ozemeljsko celovitost in s tem bi bile odpravljene nevarnosti kakršnih koli secesionističnih ali separatističnih namenov. Zaradi vpliva Rusije in njenih eksponentov v regiji obstajajo namere po spremembi geopolitične usmeritve regije oziroma posameznih držav. Cilj je, da to ne bo evroatlantska perspektiva, ampak neka druga. In tu bo potekal močan spopad med Zahodom in Rusijo, pa tudi vse večji vpliv Turčije v regiji. Še ena dejstvo. Daytonski mirovni sporazum omogoča različne oblike blokad in ovir s strani različnih akterjev, kar se v BiH pogosto (zlo)uporablja.

Po volitvah v Črni gori in velikem pritisku opozicije Milo Đukanović ni več predsednik vlade Črne gore. Črna gora se je opredelila za evroatlantske integracije, vendar je pritisk Rusije prisoten. Kakšno prihodnost ima Črna gora v kontekstu te opredelitve?

BEĆIROVIĆ: Črna gora je izbrala evroatlantsko perspektivo. Kmalu bo postala polnopravna članica NATA. Ta njena strateška usmeritev je zagotovo porušila del ruskih načrtov v tem delu sveta. Zato je močan pritisk na vodstvo Črne gore in poskus organiziranja nemirov, celo državnega udara. Ta pritisk na Črno goro se bo nadaljeval. Cilj je sprememba geopolitične usmeritve Črne gore. Po vstopu v NATO ima Črna gora realne možnosti, da postane nova članica EU. Teh možnosti se v Črni gori zavedajo in zato ne želijo zapraviti te priložnosti.

V Makedoniji so potekale volitve po dolgotrajni politični krizi. Na sceni se pojavljajo nove politične figure. Obstaja možnost pojava nove politične krize tudi z novo vlado?

BEĆIROVIĆ: Državljani Makedonije so se na preteklih predčasnih volitvah opredelili za spremembe, saj so volili opozicijo. Približno 600.000 državljanov je volilo za spremembe. Nihče več ne more ustaviti teh demokratičnih sprememb. Zanimivo je, da nihče iz mednarodne skupnosti ni čestital za „zmago“ na volitvah VMRO-DPMNE. Zato je pomembno, da demokratične sile opozicije oblikujejo novo makedonsko vlado. Vse drugo bo Makedonijo vodilo v še večjo negotovost in nestabilnost.

Kosovo s številnimi ovirami poskuša graditi svojo prihodnost. Politična kriza traja že dolgo. Pritiski so tako notranji kot zunanji. Največji pogoj s strani EU za Kosovo je demarkacija meje s Črno goro, da bi pridobilo vizno liberalizacijo. Kako gledate na položaj, v katerem se nahaja Kosovo zdaj?

BEĆIROVIĆ: Kosovo je že več let v stagnaciji. V državi ni prepotrebnega notranjega soglasja o ključnih vprašanjih. Premiki so bili narejeni v dialogu med uradnim Beogradom in Prištino. Vendar je ključni problem Kosova nizka raven življenjskega standarda državljanov, uničeno gospodarstvo in nadaljevanje izseljevanja, zlasti mlajše populacije. EU bi morala odobriti brezvizni režim za državljane Kosova, saj je temelj EU svobodno gibanje ljudi, blaga in kapitala. Torej v tem primeru EU zanemarja ali celo ignorira svoje temelje. Ni dobro vizno liberalizacijo za državljane Kosova povezovati z demarkacijo meje s Črno goro. Kosovu so potrebni novi voditelji, ki niso obremenjeni s hipotekami preteklosti in ki na Kosovo gledajo kot na perspektivno in moderno evropsko državo, ki ima veliko pokazati svojim državljanom ter regiji in Evropi. Kosovo za zdaj zaostaja pri izpolnjevanju te naloge.