Bečarević: Turški tok in Skadar na Bojani

Piše: Almir Bečarević 

---

Skoraj neopaženo je minila novica o zakonu, ki je bil poslan v ameriški kongres in bi uvedel sankcije podjetjem, ki podpirajo ali gradijo ruske plinovode: “Ameriški senator iz zvezne države Wyoming in član Republikanske stranke John Barrasso je v kongresu predlagal zakon o uvedbi sankcij proti projektu plinovoda „Severni tok 2“ in drugim ruskim plinovodom.”

Da ne bo pomote, o katerih plinovodih gre, je treba povedati, da ta zakon posebej cilja na plinovoda Severni tok 2 in Turški tok. 

Nekje ob objavi te novice je Danska zavrnila soglasje za prehod plinovoda Severni tok 2 preko svojega ozemlja, tako da se je zdaj zapletla situacija z gradnjo tega plinovoda in pričakovati je podaljšanje roka gradnje tega plinovoda, po katerem naj bi plin stekel v začetku leta 2020. 

Kar je bolj zanimivo za našo regijo, je plinovod Turški tok oziroma njegov nadaljevalni del preko Bolgarije - Srbije - Madžarske...

Ali se v Srbiji gradi Skadar na Bojani?

V tem trenutku se precej intenzivno gradi odsek nadaljevanja Turškega toka preko Srbije. Nosilec aktivnosti je rusko-srbsko podjetje Gastrans. 
Gradnja odseka plinovoda "Turški tok" skozi Srbijo je dolga 403 kilometre, vsa dela pa naj bi bila zaključena najkasneje do 18. decembra 2019. Skupna vrednost celotnega posla je okoli 1,4 milijarde evrov. Treba je vedeti, da finančna konstrukcija ni v celoti zaprta. Po dostopnih podatkih so bila izdana dovoljenja za priprave na delo za odseke ena, dva in tri, skupne dolžine 300 kilometrov. Prvi odsek se razteza od bolgarske meje do mesta Ćuprija, drugi od Ćuprije do Donave in tretji od Donave do Zrenjanina, četrti pa od Gospođincev do Subotice-Horgoša. Po dovoljenjih za priprave na delo so bila izdana gradbena dovoljenja za odseke dva in tri, pred nekaj dnevi pa je bilo izdano dovoljenje tudi za odsek ena. Trenutno se plinovod skozi Srbijo gradi brez njegovega začetka (vstop v Srbijo s smeri Bolgarije) in brez njegovega konca (izhod na Madžarsko).  Bolgarija bi morala že zdavnaj začeti gradnjo svojega dela plinovoda. Plinovod skozi Bolgarijo je dolg 474,7 km in njegova vrednost znaša približno 1,1 milijarde evrov. Plinovod naj bi bil zgrajen v 615 dneh od podpisa pogodbe. Na razpisu za gradnjo tega dela Turškega toka je zmagal savdsko-italijanski konzorcij Arkad, vendar mu je bilo delo odvzeta, potem ko dvakrat ni predložil popolne dokumentacije. Po odvzemu dela podjetju Arkad je bilo delo dodeljeno Konzorciju za razvoj plina – Bolgarija, ki ga sestavljajo Bonatti, italijanska podružnica nemškega podjetja Max Streicher in luksemburško podjetje Completions Development S.à r.l., ki so ga bolgarski mediji povezovali z ruskim proizvajalcem cevi TMK. Po pritožbi podjetja Arkad je bilo delo ponovno dodeljeno temu konzorciju, vendar do danes pogodba o gradnji plinovoda ni bila podpisana. 

Na ozemlju Madžarske ni skoraj nikakršnih aktivnosti razen obljub madžarskih oblasti, da bodo sodelovale v projektu Turški tok, torej da bodo prevzemale plin iz tega plinovoda. Priznati je treba, da so vlaganja Madžarske v njen odsek najmanjša, saj infrastruktura obstaja in glavno delo je narediti plinovode na Madžarskem reverzibilne – dvosmerne. Hkrati si Madžarska prizadeva za diverzifikacijo svojih virov oskrbovanja in v tej smeri potekajo intenzivna pogajanja z Romunijo, od katere namerava Madžarska v naslednjih 10 letih kupiti skoraj polovico potrebnih količin plina. 

Trenutno imamo situacijo, da Bolgarija sploh ni začela gradnje plinovoda, da Srbija gradi, Madžarska pa načrtuje, vendar še nič ne vlaga v realizacijo svojega dela. Imamo poslan zakon v ameriški kongres o sankcijah za udeležence Severnega toka in Turškega toka in imamo plinovod Turški tok, v katerem je skoraj v celoti Gazprom zakupil zmogljivosti za svoj plin, kar je v nasprotju z direktivami EU. Prav tako Srbija želi, da plin preko Turškega toka steče v letu 2020, Bolgarija pa tudi če danes podpiše pogodbo in začne gradnjo, ne more zgraditi plinovoda pred prvo polovico leta 2021, Madžarska pa načrtuje, da plina iz Turškega toka (če bo zgrajen) ne bo prevzela pred letom 2021. Severni tok, in glede na trenutne informacije in težave z Dansko, bo lahko v obratovanje stopil šele leta 2021. 
Vse zgoraj navedeno gre v prid Ukrajini in njeni želji, da tudi po 31. 12. 2019 Rusija transportira plin preko te države, saj je težko brez Severnega toka 2 in Turškega toka nadomestiti transport plina preko Ukrajine. Hkrati nihče ne ve, niti še ne bo znano, kakšna bo cena plina preko Turškega toka. 
BiH in Turški tok?

Severni tok 2 in Turški tok sta plinovoda, po katerih bo tekel skoraj izključno ruski plin in ta plinovoda naj bi nadomestila transport preko Ukrajine. Ti plinovoda nista diverzifikacija virov oskrbovanja, ampak sta izključno v funkciji nadaljevanja dobav ruskega plina po poteh, ki obkrožajo Ukrajino. Glede na predlagane sankcije za udeležence v teh plinovodih ni zaželeno biti v teh tokovih, vendar to ne preprečuje entiteti Republika Srbska, da upa in poskuša zgraditi plinovod Rača-Bijeljina-Banja Luka-Doboj. Gre za plinovod dolžine približno 400 km in za FBiH se postavlja vprašanje, zakaj plačevati tako veliko dolžino transporta preko RS, ko pa projekt Južna interkonekcija (povezava s hrvaškim plinskim sistemom) meri približno 120 km in ponuja ne le ruski plin, ampak tudi plin s terminala LNG, plin s plinskih polj Hrvaške, potencialno plin iz Azerbajdžana (projekt IAP)...

Kar posebej skrbi, je tudi agresivna politika Srbijagasa, ki je, kot je razvidno tudi iz medijskih poročil, že vštela količine plina FBiH v Turški tok brez kakršnih koli posvetovanj in brez kakršnega koli soglasja FBiH. Če bo Turški tok preko Srbije do konca tega leta tudi zgrajen, bo brez kompresorskih postaj in bo plin "plaval" s smeri Bolgarije (preko obstoječega sistema), tako da bo za polno delovanje tega plinovoda za potrošnike v Srbiji treba počakati do leta 2021. 
V naslednjem obdobju bomo dobili odgovore, ali bodo uvedene sankcije za udeležence v Turškem toku, ali bo Bolgarija začela gradnjo ali bo našla izhodno varianto kot v primeru Južnega toka, ter ali bo Gazprom zaradi nedobivanja trdnih zagotovil od Bruslja za gradnjo Turškega toka preko držav članic EU ponovno premislil, ali naj ta plinovod uresniči. Ti odgovori bodo določili, ali je Srbija gradila Skadar na Bojani, ter ali se bo Gazprom vrnil k projektu Posejdon (po morju do Italije). 

Tisto, kar BiH/FBiH potrebuje, je Južna interkonekcija, ker je to edina priložnost, da dobita dva vhoda zemeljskega plina v BiH, da se zagotovi varnost oskrbovanja in diverzifikacija virov zemeljskega plina. 
 

---

* Avtor je nekdanji generalni direktor podjetja "BH-Gas"

Stališča, izražena v tem besedilu, so avtorjeva.