Bečarević: Netežka in težka energetska 2023. godina, in ko smo mislili, da je konec, se je pojavil še lokalni šerif Elek!

Piše: Almir Bečarević

Energetska 2023. godina se je v FBiH začela s podražitvijo električne energije za 20 % za kvalificirane kupce. Cena plina je bila od 01.01.2023. znižana za 9,6 % s strani dobavitelja. Cene goriva na bencinskih črpalkah so se gibale od 2,6 KM do 2,96 KM.

Tako bi se glasil uvod v energetsko 2023. leto, opisan na način Branka Cvejića, znanega ex jugoslovanskega igralca in glavnega lika serije Grlom u jagode. Reklo bi se dolgočasno in neinteresantno leto z vidika energetike, a kot v vsaki seriji, mora priti do zapleta.

Zapletov v energetiki, v tem letu 2023, je bilo več, krona vseh teh dogodkov pa je bilo spoznanje, da od Bloka 7 TE Tuzla ni več nič. Nepovratno je šla naložba v višini skoraj 300 milijonov KM in upanje, da bomo še naprej resni igralci pri izvozu el. energije. To je bila najpomembnejša slaba novica iz energetike, a kot pri vseh drugih, so politiki s sebe spihali prah in nadaljevali, kot da se nič ni zgodilo. Po 15 letih smo spoznali, da smo šli s tem projektom "grlom u jagode". Škoda bo knjigovodsko odpisana, ledina za Blok 7 pa bo morda izkoriščena za kakšen nakupovalni center.

Sprejetje energetskih zakonov na Parlamentu FBiH je večini, ki sestavlja oblast v FBiH, služilo kot izgovor, da so nekaj naredili in da smo na evropski poti. Te Evrope še dolgo ne bomo videli, videli pa smo nove predloge cen za el. energijo po teh sprejetih zakonih. Tisti, ki so se s temi zakoni hvalili, niso dobro brali in niso opazili, da imamo zdaj samo dve kategoriji oskrbe, tržno in javno.

Ta tržna oskrba je povzročila glavobol vladajočim, zato so posegli po administrativnem ukrepu in omejili rast cen el. energije do največ 20 % v letu 2024. Sprejeli so zakon, nato pa preko vlade FBiH spoznali, da še nismo pripravljeni na tržno oskrbo, in sprejeli odločitev, s katero so razglasili stanje ogrožene varnosti oskrbe z električno energijo za leto 2024.

Takrat je javnost spoznala, da nimamo dovolj premoga za JP EPBIH iz naših rudnikov, da moramo premog še vedno kupovati od zasebnih rudnikov, da nam je padel izvoz el. energije, da bo JP EPBIH poslovalo z izgubo, da nismo daleč od redukcij v oskrbi, ter da gremo po poti, po kateri bomo iz izvoznika postali uvoznik el. energije. Spoznali smo, da smo ogroženi in da tako ne gre več, zato smo razglasili propad Bloka 7.
"Logično", mar ne?

Da ni vse črno v tem sektorju, so poskrbeli rudarji, ki so z novo kolektivno pogodbo dobili višje plače in višjo ceno premoga, kar bi moralo biti osnova za nemoteno oskrbo s premogom teh starih in iznemoglih blokov JP EPBIH.

Zakone smo sprejeli, regulatorja za energijo dobili in tu smo se ustavili. Minilo bo še leto ali dve, preden bo sistem po zakonu profunkcioniral, trg pa nam bo določil ceno el. energije, ko bomo spoznali, da s administrativnimi ukrepi ne bomo mogli večno držati cene el. energije pod takšnim nadzorom.

Kar zadeva zemeljski plin, je naša situacija takšna, da je dovolj, da odpremo okno, vsaj mi v Kantonu Sarajevo, da vidimo, kako izgleda, ko pada poraba plina v kantonu. Poraba plina dramatično pada, onesnažen zrak nas vse zastruplja, Skupščina KS pa sprejema energetski bilanco za leto 2023 dva dni pred iztekom leta 2023. Vlada KS pomirja javnost z obljubami, da bo rešila vprašanje zraka v Sarajevu, kot da niso na oblasti že skoraj 5 let.

HDZ je istočasno razglasil Južno interkonekcijo za interes hrvaškega naroda in blokiral sprejetje Zakona o južni plinski interkonekciji. Začeli so tudi s formiranjem transportne plinske družbe, saj če lahko entiteta RS ima 3 transportne družbe, zakaj ne bi imela FBiH dve. To, da je poraba plina v BiH padla z nekdanjih 380 milijonov Sm3 na 210 milijonov Sm3, nikogar ne briga, ker je nacionalni interes pomemben. Pomemben je tudi entiteti RS plinovod Nova vzhodna interkonekcija, ker povezuje prijateljski ruski in srbski narod, in to, da ruskega plina ne bo več v EU od leta 2025, koga briga. Mi verjetno ne gremo v EU, zato se nam ni treba obremenjevati. Oblast na državni ravni je glasovala za Novo vzhodno interkonekcijo, za Južno interkonekcijo pa verjetno mislijo, da zdaj ni čas, zato tudi niso dvignili rok. Težke roke, težka EU, zato čakajmo boljše čase.

Obiskal nas je tudi predsednik Azerbajdžana, gospod Aliyev, ki se je ponudil v energetskem sektorju, še posebej pri plinu. Srbija je isto ponudbo sprejela in za začetek kupuje 400 milijonov Sm3, mi pa bomo še naprej govorili o potrebi po zamenjavi ruskega plina, a brez rezultatov.

Da ne bo vse črno pri plinu, se je potrudil član Predsedstva, gospod Bećirović, ki je na Predsedstvo BiH posredoval Predlog državnega zakona o transportu zemeljskega plina, regulatorju in notranjem trgu v Bosni in Hercegovini in ga je s gospodom Komšićem sprejel na Predsedstvu in ga poslal v parlamentarno proceduro.

Kar zadeva nafto, je ista, seveda, že več let pod nadzorom tujih podjetij s sedežem v BiH, terminali za nafto pa bodo nekoč delovali s polno kapaciteto. Domači trgovci z nafto še vedno, kolikor toliko, obstajajo na trgu in potrebujejo našo podporo. Odločitev o kakovosti tekočih goriv je bila sprejeta na Svetu ministrov, tako da bomo poleg Srbije edini označevali gorivo. Evropa opušča tudi nafto iz Rusije, mi pa označujemo gorivo za nečije interese. Rafinerija Brod ne deluje, ampak to je že vprašanje za manjši entitet.

Ko pogledamo vse napisano, se ne moremo otresti vtisa, da v energetskih politikah resnično gremo "grlom u jagode" in naša perspektiva je še črnejša od tega pregleda za leto 2023. Vsi energetski strokovnjaki govorijo o tem, a aktualne politike se delajo mrtve na enak način kot pri onesnaženem zraku v KS, delajo se mrtvi in samo naj ne počijo.

P.S.

Ko smo mislili, da je energetska 2023. godina končana, se je pojavil še lokalni šerif Elek, direktor Sarajevogasa I.S., z zahtevo po višjih cenah transporta in grožnjo z ustavitvijo dobave plina FBiH. Verjetno je zdaj jasno, zakaj potrebujemo Južno interkonekcijo in zakaj potrebujemo državni Zakon o plinu. Plinski ventili na vstopih v BiH morajo biti javno dobro, ne pa "nacionalni" interesi ali zasebne igrače lokalnih šerifov.