Bečarević: Prebivalci v BiH bi morali imeti nižje cene plina, saj za to obstaja prostor

Cena surove nafte je danes padla pod 81 dolarjev za sod, kar je najnižja cena v zadnjih štirih letih, poroča novinarska agencija Patria.

Cene nafte so drastično padle, z njimi pa tudi cene plina. Zakaj se to za zdaj ne odraža na naših cenah, ni znano, ne javnosti ne strokovnjakom. Almir Bečarević, nekdanji direktor BH-Gasa, pravi, da vsi govorijo o boljšem življenju državljanov, nihče pa nič ne ukrene glede preprostih stvari.

Cena nafte se je v začetku tega tedna začela dvigovati nad 85 dolarjev za sod, v ponedeljek pa se je povečala na 85,46 dolarja, ko so azijske države kupovale nafto za oskrbo svojih rafinerij.

Vendar pa je nenaden padec cene nastopil po tem, ko so nekateri člani OPEC-a napovedali, da podjetja ne bodo ustavila proizvodnje nafte ne glede na padec cen. Kuvajt, ki je član OPEC-a, je zavrnil ustavitev proizvodnje in trdil, da se bodo cene stabilizirale, ko bo trg porabil presežek nafte. Drugi člani, kot sta Savdska Arabija in Irak, so prav tako izjavili, da bodo znižali cene nafte za Ameriko, da bi konkurirali domačim proizvajalcem nafte, kar je po mnenju naftnih strokovnjakov prispevalo k pospešenemu padcu.

Člani OPEC-a se bodo sestali 27. novembra, da bi se dogovorili o strategiji za zajezitev padca cen nafte in razpravljali o tem, ali je ustavitev proizvodnje vzdržna možnost.

Sicer je Vlada FBiH na seji sprejela bilanco energetskih potreb za prvih šest mesecev leta 2014. Del, ki se nanaša na plin, glasi takole:

- Kar zadeva zemeljski plin, je bila v prvih šestih mesecih letošnjega leta poraba 83.934 Sm3 in je bila za 32 odstotkov nižja od načrtovane ter za 17 odstotkov nižja od lanske. Oskrba Federacije BiH s plinom je bila v tem obdobju stabilna – piše v poročilu. 

Bečarević pravi, da ta podatek verjetno nikomur nič ne pomeni in ne pove, a iz njega je veliko videti. 

- Poraba 83 milijonov Sm3 je ena najmanjših količin dobavljenega plina na trg BiH. Za primer lahko vzamemo nekatera prejšnja leta, ko je bila poraba v samo dveh mesecih na ravni te polletne količine. Letos bo potrošnikom dobavljenih približno 160 milijonov Sm3, v prejšnjih letih pa je količina dobavljenega plina v enem četrtletju znašala približno 120 milijonov Sm3. Zdaj imamo letne porabe, kot so bile nekoč na ravni četrtletja. Vse to bi bilo popolno, saj pomeni manjši uvoz tega energenta, vendar je treba vedeti, da to ne pomeni le zmanjšan uvoz, temveč porabo energentov v Kantonu Sarajevo, ki onesnažujejo okolje, vplivajo na smog in zdravje državljanov, ter da potrošniki plina izbirajo nove dobavitelje, kot ga je že našla „Alumina-Zvornik“ – pravi Bečarević.

Nadalje opozarja, da je eden glavnih vzrokov, čeprav ne edini, manjše porabe plina visoka cena plina za končne potrošnike.

- Na te dejstva opozarjam že dve leti in rezultat vidimo skozi porabo plina. Cene nafte in naftnih derivatov nenehno padajo in se zdaj gibljejo okoli 82 USD, nekoč pa so znašale 147 USD. Cene plina, ki se oblikujejo na podlagi nafte in naftnih derivatov, so prav tako padale in sledile temu trendu. Od leta 2012 je Gazprom znižal ceno plina za 40 %, državljanom pa za 10 %. V konkurenci drugih goriv plin postaja predrag in ne sledi trendom zniževanja cen, zato imamo drastičen padec porabe plina, pa tudi povečanje onesnaženja zraka. Kakšen je končni cilj takšne cenovne politike, mi ni znano, vendar je treba vedeti, da bi morali imeti državljani nižje cene plina, ker za to obstaja prostor, še posebej pa se bo to pokazalo od januarja 2015. dalje – je dodal Bečarević.