Bečarević: Plinske interkonekcije in dejanske potrebe BiH zanje

(Patria) - Almir Bečarević, strokovnjak za plin in nekdanji direktor BH-Plina, je komentiral napovedano odprtje idejne rešitve plinovoda Županja-Orašje-Brčko-Tuzla.

"Kaj pomeni odprtje idejne rešitve plinovoda in po večkratnem branju izjav premierja FBiH Fadila Novalića mi ni jasno, saj nikoli, ampak res nikoli, ni bila izdelana študija za izgradnjo tega plinovoda, še posebej pa ne študija plinifikacije Tuzlanskega kantona, ki je edini kanton v FBiH brez te vrste potrebne dokumentacije za kakršnokoli idejno rešitev ali izgradnjo plinovoda.

Kaj je treba vedeti, da bi se lahko videla vsa nesmiselnost energetske politike v BiH ali FBiH, bom predstavil s podatki, ki dajejo odgovor na trenutno porabo plina in skupne ter načrtovane zmogljivosti plinovodov, s katerimi "ciljajo" kamor koli v BiH. Razumem spodbujanje lokalnih skupnosti k infrastrukturnim projektom, vendar govoriti o mednarodnih interkonekcijah in to brez kakršnih koli analiz obljubljati nekaj, kar nima ne logične ne potrebne podlage v porabi plina, pomeni le prazno govorjenje, za katerega ni nobene podlage," pravi Bečarević.

V pojasnilu poudarja, da BiH ima skupno porabo plina v višini približno 240 milijonov Sm3.

"Na primer, Hrvaška več kot 2,5 milijarde Sm3, Srbija več kot 2,5 milijarde Sm3, Madžarska okoli 10 milijard Sm3 itd. Skupne optimistične potrebe po zemeljskem plinu v BiH je pred 20 leti napovedala Svetovna banka in znašale so 1,5 milijarde Sm3, in to ob pogoju, da se del porabe usmeri v proizvodnjo električne energije. Dejanske potrebe so 1,0 milijarde Sm3 in te napovedi so bile dane tudi za leto 2020. Študija obstaja na pristojnem ministrstvu za energijo in v BH-Plinu, vendar jo je treba prebrati," poudarja Bečarević.

Danes smo v letu 2022 in raven porabe ni 1,0 milijarde Sm3, temveč 230 milijonov Sm3.

"Pred samo 15 leti je BiH porabila 380 milijonov Sm3, zdaj pa, ponavljam, 230 milijonov Sm3. O ocenjenih 1,0 milijardi Sm3 ni ne duha ne sluha. Kar je treba vedeti, je to, da je zmogljivost obstoječega plinovoda 650 milijonov Sm3. Dejansko je v zimskih dneh ta zmogljivost premajhna za dnevne potrebe po plinu in zaradi starosti ogroža varnost oskrbe. Zdaj pa o plinskih projektih v BiH.

Plinovod Južna interkonekcija, zmogljivost 1,5 milijarde Sm3.

Plinovod Inđija – Mačvanski Prnjavor – Bijeljina – Doboj – Banjaluka – Prijedor – Novi Grad, zmogljivost 1,2 milijarde.

Plinovod Slavonski Brod-Brod, zgrajena interkonekcija, zmogljivost 1,0 milijarde.

Plinovod Županja-Orašje-Brčko-Tuzla, mednarodna interkonekcija, ki ne more biti manjša od 16 palcev, zmogljivost 1,0 milijarde Sm3. Skupna zmogljivost vseh naštetih plinovodov je 4,7 milijarde Sm3. Vrednost več kot 500 milijonov evrov," pojasnjuje Bečarević.

Torej, vsi ti plinovodi so dovolj za vse trenutne potrebe Hrvaške in Srbije skupaj.

"Potrebe BiH znašajo 240 milijonov Sm3, torej 5 % možne zmogljivosti zgoraj naštetih plinovodov ali le 20 % dejanskih napovedanih potreb po plinu v BiH v primerjavi z naštetimi plinovodi. To je dokaz, da je za potrebe BiH dovolj le ena nova mednarodna interkonekcija, in to je Južna interkonekcija, ki je najdlje napredovala pri svoji realizaciji. Pojasnjevati, da trg BiH niti teoretično ne more prenesti plinskih naložb v vrednosti 500 milijonov EUR, je iluzorno, celo "energetskim strategom", saj kako jim razložiti, da se trenutno v Sarajevu sredi zime porablja kurilno olje namesto zemeljskega plina. Sredi zime z povprečnimi minusi in skoraj praznim plinovodom," pravi Bečarević.

"Energetskim strategom", dodaja, je težko razložiti, da BiH potrebuje obraten in nov smer oskrbe, ne pa v Brodu, nato v Županji 65 km oddaljenosti, nato do Bijeljine 60 km oddaljenosti, nato do Zvornika 55 km oddaljenosti.

"Štiri mednarodne plinske interkonekcije na razdalji 180 km. Če bi šlo za potrebe ZDA ali Rusije, se mi zdi, da je veliko. Tako izgleda, ko načrtujejo genialci, ki nimajo pojma o plinskem sektorju in se vodijo s političnimi obljubami, ki jim neuki lahko verjamejo, v plinskih politikah pa je to neumna politika, vredna dobro usposobljenega klovna, ki vsake toliko izvleče pisane balone. Kako razložiti, da BiH že 20 let poskuša zgraditi vsaj eno novo interkonekcijo, ob omembi, da sta bili le dve realni: Brod - Zenica ali Zagvozd - Travnik - Zenica - Sarajevo, in da BiH do danes tega ni uspelo. Upanje se je pojavilo z odobritvijo Parlamenta FBiH, da se gre v projekt Južne interkonekcije, in namesto da bi vse sile usmerili v ta projekt, se zdaj zgodba širi z nečim, kar ni predvideno v nobenih strategijah.

Na koncu bi si, kot nekdo, ki je svoje delovno življenje posvetil izgradnji vsaj ene nove interkonekcije, želel, da se energija porabi za varnost oskrbe mesta Sarajevo z zemeljskim plinom, diverzifikacijo smeri oskrbe in odpiranjem trga z različnimi dobavitelji, ki ne nujno samo iz Rusije. Južna interkonekcija ponuja odgovore na vsa ta vprašanja," je dodal Bečarević.