Strah novega svetovnega reda kroži nad Bosno!

Za NAP piše: Prof. dr. Hazim Bašić, član Predsedništva Kruga 99

Pohladnovojni red, tisti, ki je Republiko Bosno in Hercegovino preoblikoval skozi Daytonski mirovni sporazum, vključno z uradom Visokega predstavnika s pooblastili iz Bonna, je danes v fazi prevetritve. Kar se v globalni politiki pogovorno imenuje 'novi svetovni red', je v praksi pravzaprav proces razpadanja starega konsenza in nastajanja novega, multipolarnega sveta. Vojna v Ukrajini, redefiniranje čezatlantskih odnosov, vzpon novih centrov moči, kriza evropske varnostne arhitekture in energetska vprašanja puščajo močan pečat tudi na Zahodnem Balkanu.

V tem preurejanju Bosna in Hercegovina postaja točka preloma. To ni prvič, razlika je le v instrumentih. Nekoč so meje risale vojske, danes pa politične blokade, energetske odvisnosti, lobiranja, medijske operacije, pravne manipulacije in proizvodnja trajne institucionalne nestabilnosti. To se še posebej jasno kaže zaradi nedokončanega ustavnega modela, zunanjih političnih vplivov in premalo konsolidiranih državnih institucij.

Ameriška sprememba paradigme in opuščanje liberalne demokracije

Ena ključnih sprememb, ki oblikuje današnji geopolitični kontekst, je preobrazba ameriške zunanje politike. Sistem, temelječ na vrednotah liberalne demokracije in človekovih pravic, včasih pa tudi 'izvozu demokracije', je zamenjal model transakcijskih politik in pragmatičnega geopolitičnega realizma. Že na inavguraciji za svoj drugi mandat je Trump napovedal konec ere liberalne demokracije, ob hkratnem izstopu ZDA iz več deset multilateralnih organizacij.

V nepredvidljivem novem okviru in pomanjkanju politične doslednosti fokus v Bosni in Hercegovini ni več na 'demokratični konsolidaciji', temveč na gradnji širšega investicijskega, varnostnega in energetskega mozaika. Posledica tega je zelo konkretna: prostor za notranje politične destrukcije raste.

Prve konture novega reda: Plin kot prvo področje delitve države

Energenti in koridorji za njihov transport postajajo osnova za risanje nove geopolitične karte. Na eni strani ZDA nadaljujejo s strategijo plasmana LNG plina v Evropo, kar Zahodni Balkan dela potencialno novo tržišče in tranzitni prostor. Na drugi strani Rusija, kljub sankcijam in geopolitičnemu pritisku, še vedno skuša ohraniti ali redefinirati svoj energetski vpliv skozi različne infrastrukturne projekte.

Primer 'projekta' Južna plinska interkonekcija kaže, da se Bosno in Hercegovino v tem kontekstu skoraj nič ne vpraša. Plinovodne smeri, ki postajajo instrument političnega vpliva, rušijo vse pred seboj: zakone, javna podjetja, energetske strategije, ustave ... Če je treba, je lahko tudi ozemlje BiH (skrito pod evfemizmom 'državno premoženje') pospešeno razdeljeno med entitetama, samo da LNG steče ... Hkrati so iz Rs-a, RS in Rusije začele pravna dejanja za gradnjo nove vzhodne interkonekcije (Zvornik – Bosanski Novi), ob dobesedno nikakršni reakciji EU in ZDA. Izostala je zgodba o 'zmanjšanju ruskega vpliva'. Konture novega reda se torej že odražajo na področju energetike, zahodni LNG za F BiH, vzhodni, ruski plin pa za Rs. Države nikjer, čeprav obstaja ustavna podlaga, da bi morale biti javne korporacije tega tipa na ravni države.

S tem se notranje politične delitve še dodatno poglabljajo, saj se energetske smeri prav tako razlagajo skozi etno-politične in zunanjepolitične lojalnosti.

Visoki predstavnik, pooblastila iz Bonna, državno premoženje

V novem kontekstu poseben pomen dobivata institucija Visokega predstavnika (OHR) in njegova pooblastila. Pooblastila iz Bonna, nastala kot instrument stabilizacije po vojni, so danes hkrati rezervni steber ohranjanja funkcionalnosti države. Njihova uporaba v situacijah blokad in institucionalnih kriz ni politični intervencionizem, temveč mehanizem ohranjanja miru.

Zagovorniki zaprtja OHR, njegove preselitve iz Sarajeva ali zmanjšanja pooblastil Visokega predstavnika se pravzaprav igrajo z mirom. Hkrati v rokah držijo instrumente blokade, s katerimi so že skoraj paralizirali državo. Prav takšne politike so smisel in razlog, da OHR s pooblastili iz Bonna še mora obstajati.

Še posebej občutljivo je izmišljeno 'vprašanje' državnega premoženja, s katerega napačno rešitvijo skušajo ustvariti podlago za prihodnjo konfiguracijo (delitev) države. Nadzor nad zemljišči, gozdovi, vodnimi viri in infrastrukturo je področje državne suverenosti. Premoženje je nedvomno državno, pravo 'vprašanje' pa je pravzaprav blokada sprejemanja ustreznega zakona o razpolaganju in uporabi državnega premoženja. Vsak poskus fragmentacije ali entitetnega prisvajanja državnega premoženja (ozemlja) odpira prostor za de facto razgradnjo enotnega suverenega okvira. Nobene investicije, ne glede na to, od kod prihajajo in koliko znašajo, ne morejo biti razlog, da se vsili protiustavni zakon o državnem premoženju, tisti, ki ne bi spoštoval odločb Ustavnega sodišča BiH, Sporazuma o nasledstvu in ustavne kontinuitete Republike Bosne in Hercegovine.

Državna suverenost ali mreža tujih cevovodov?

Bosna in Hercegovina opravlja nekakšen preizkus: kako daleč lahko seže kombinacija šibkega Zahodnega konsenza, energetskih interesov in notranjih etno-političnih blokad, da država formalno ostane funkcionalna. Težava je v tem, da se 'funkcionalnost' in demokracija vse bolj merita z minimalnim ohranjanjem miru (stabilokracija), vse manj pa z dejansko krepitvijo institucij, človekovimi pravicami in napredkom na evropski poti.

Bosna in Hercegovina je suverena država, integrirana v globalni red, vendar je dejanska sposobnost, da samostojno odloča o ključnih političnih, energetskih in institucionalnih vprašanjih, vse bolj predmet zunanjih pritiskov in notranjih omejitev. Država ponovno postaja prostor, preko katerega se rešujejo tuja razmerja moči.

Novi Visoki predstavnik bo pod pritiskom dveh politik. Prva je agilna, nepredvidljiva, nestrpna, brezobzirna in podkupljiva politika ustvarjanja 'novega reda' (od tod velika zainteresiranost ZDA za personalno rešitev). Druga je inertna in razdrobljena politika EU integracij in izpolnjevanja nedokončane agende 5+2. Danes ima ta prva, borzna in netransparentna politika pobudo in je v ospredju, pri tem pa ne ponuja jasne vizije prihodnosti Bosne in Hercegovine. Negotovost, v kateri se nahaja prihodnost države, je več kot dovolj za izhod na proteste.