Bašić: Beseda je lahko prostor odpora, knjiga pa dolg do domovine

(Patria) - V Bugojnu je bil sinoči v okviru obeleževanja "Dana državnosti Bosne in Hercegovine" predstavljen knjiga "Zapisi o Bosni, njenim ljudem in vrednotam", avtorja dr. Ahmeda Kice.

Omenjeno knjigo so poleg avtorja na promociji predstavili še prof. dr. Hazim Bašić, Fuad Đidić in Viktor Dundović.

V pogovoru za Novinsko agencijo Patria (NAP) Bašić pravi, da obstajajo knjige, ki beležijo čas, in tiste, ki mu dajejo smisel, Kicina knjiga "Zapisi o Bosni, njenim ljudem in vrednotam" pa spada v drugo vrsto.

- To ni le zbirka besedil, recenzij, epilogov, predgovorov in avtorskih esejev, nastalih v tridesetih letih, temveč miselni potopis o Bosni, o njenih ljudeh in o tistem, kar je v njej najpomembnejše: o vrednotah, ki trajajo kljub vsemu.

Kico Bosne ne obravnava le kot zgodovinski prostor, zanj je Bosna duhovna kategorija, ogledalo, v katerem se prelamljata človek in njegov čas. Njegov pogled je analitičen, Bosne ne idealizira, a je za trenutek ne zanika - poudarja Bašić.

V vsakem besedilu, dodaja naš sogovornik, prepoznamo misel, ki izhaja iz izkušenj dežele, ki je bila velikokrat izpodbijana, a nikoli poražena.

- Kico skozi svoja besedila dosledno povezuje tri pojme, ki tvorijo hrbtenico knjige: prostor, bosanski človek in vrednota. Bosna ni le geografska dejstvo, temveč prostor spomina.

V tem prostoru avtor prepoznava ljudi, ki so s svojim znanjem, vero in delom ohranjali kontinuiteto bosanske duhovnosti, od Ahmeda-ef. Bureka, Muhameda Mašića do Kasima Prohića in Husejina Čepala, neumornega kronista Skopaljske doline.

Skozi njihova dela Kico kaže, da bosanska tradicija ni statična slika preteklosti, temveč živo omrežje pomenov, ki povezuje stoletja. Spominja, da tisto, čemur pravimo "dediščina", ni muzejski predmet, temveč način, na katerega mislimo, govorimo in živimo.

V času, ko se vse pogosteje vztraja pri mejah in delitvah, ta knjiga vrača vero v notranjo, miselno in kulturno moč Bosne - ocenjuje Bašić.


S promocije v Bugojnu (Foto: Bug.ba)

Po njegovih besedah avtor knjige Bosno vidi kot etično celoto, v kateri se srečujeta zgodovina in vest. V njegovem pisanju stećki niso le kamni, hanovi niso le zgradbe, vakufi pa niso le pravni instituti.

- Vse to so simboli bosanske civilizacije, ki je nastajala na stičišču različnih tradicij, predvsem pa je bila iz notranjosti oblikovana s skupnim občutkom za mero in pravičnost - navaja Bašić.

Posebej močan je, dodaja, del knjige, posvečen antifašizmu in moralnim vrednotam odpora.

- Kico jasno kaže, da je bil v temeljih bosanske zgodovine vedno prisoten ideja pravičnosti in svobode, ne glede na to, kako težke so bile epohe. V tem prepoznavamo ne le zgodovinarja, temveč tudi humanista, ki verjame, da Bosne ni mogoče razumeti izven pojma dostojanstva.

V njegovih besedilih ni ideološke strasti, a je globoko prepričanje. Njegova knjiga kaže, da se lahko tudi o Bosni govori mirno, a odločno, s spoštovanjem do dejstev in z ljubeznijo do dežele, o kateri piše.

Zato "Zapisi o Bosni, njenim ljudem in vrednotam" niso le zgodovinopisni prispevki, temveč miselni horizont Bosne. Avtor uspe združiti tradicijo in modernost, pri čemer ne teži k temu, da bi navdušil, temveč da bi poglobil razumevanje - opozarja Bašić.

V knjigi Bosna ni predmet analize, temveč subjekt, poudarja Bašić, ter dodaja, da ona govori skozi svoje ljudi, svoje mesta, svoje besede.

- Avtor ne piše z distance, temveč iz pripadnosti. Njegova Bosna je prostor etične dolžnosti, pisanje o njej pa dejanje odgovornosti. Končno je Kicina knjiga pričevanje o Bosni, ki misli, čuti in pomni.

Ta knjiga vabi k miselni obnovi Bosne. Spominja nas, da identiteta ni dokončna danost, temveč proces, ki traja, dokler traja naša volja, da o njej premišljujemo. V tem smislu so "Zapisi o Bosni" knjiga tako o preteklosti kot knjiga o prihodnosti, saj nas uči, da nobena Bosna, ne politična ne geografska, ne more obstati brez tiste notranje: kulturne, miselne in moralne.

V svetu, ki je vse bolj poln hrupa in površnosti, njegovi "Zapisi" spominjajo, da je beseda lahko prostor odpora, knjiga pa dolg do domovine. Zato ta knjiga ni le pričevanje o Bosni, kakršna je bila, temveč tudi opomnik na Bosno, kakršna je lahko, dežela smisla, dialoga in trajnih vrednot - zaključuje Bašić.

Ahmed Kico je ugledni bosansko-hercegovinski publicist, kulturni delavec in raziskovalec družbene in duhovne zgodovine Bosne in Hercegovine. V več kot treh desetletjih je objavil številna besedila, eseje in recenzije, posvečene ohranjanju kulturne identitete, jezika in tradicije Bosne.

Njegovo delo je prepoznano po doslednem zagovarjanju vrednot humanizma, antifašizma in multikulturne dediščine bosanskega prostora.