Baronica Helić za Jerusalem Post: Dodik je prispeval k zaostrovanju, BiH potrebuje podporo zaveznikov

(Patria) - Baronica Arminka Helić, članica Doma lordov v Parlamentu Velike Britanije, je v avtorskem članku v Jerusalem Postu ostro kritizirala narative, da se pravni postopki proti predsedniku bosanskohercegovskega entiteta RS Miloradu Dodiku predstavijo kot politični pregon.

Poudarja, da gre za resno ustavno krizo v Bosni in Hercegovini, ki jo je povzročilo prav Dodikovo sistematično kršenje vladavine prava in poskusi spodkopavanja državnih institucij.

Helićeva se je na začetku dotaknila nedavno objavljenega članka v tem mediju v zvezi s prisotnostjo predsednika RS na konferenci o antisemitizmu v Jeruzalemu in zahtevo naše države po njegovi aretaciji preko Interpola.

Helićeva je poudarila, da je omenjeni članek ustvaril narativ, ki je tako zavajajoč kot nepopoln.

BiH uporablja obstoječe pravne institucije kot orožje za politične cilje – navedeno je v članku, objavljenem aprila na The Jerusalem Post.

Helićeva navaja, da v središču tega primera ni politični pregon, temveč resna pravna in ustavna kriza, ki jo je ustvaril Dodik.

Februarja ga je državni sod v BiH obsodil zaradi zavračanja izvajanja končnih in zavezujočih odločb Ustavnega sodišča in Urada visokega predstavnika (OHR). Obsojen je bil na eno leto zapora in mu je bila za šest let prepovedana opravljanje javne funkcije. Obtožbe se niso nanašale na govor ali diplomacijo, temveč na ponovljena, namerna kršenja vladavine prava in poskuse postavitve sebe in bosanskega entiteta RS nad državni ustav – piše The Jerusalem Post.

Dotaknili so se tudi spornih zakonov, ki jih je Dodik nedavno sprejel in ki jih je Ustavno sodišče BiH začasno razveljavilo. Kot navajajo, je namesto, da bi se Dodik odzval po pravnih poteh, prispeval k zaostrovanju.

V članku je navedeno, da je Dodik dejal, da BiH ne obstaja več, in da je v RS uvedel izredno zakonodajo, ki policiji, sodiščem in tožilstvom na državni ravni prepoveduje delovanje na njenem ozemlju.

Sledili so osnutki zakonov o oživitvi „vojske RS-a“, kar je bilo neposredno v nasprotju z mirovnim sporazumom, dogovorjenim v Daytonu leta 1995. Bosanske institucije so se soočile s tem in ukrepale. Izdana je bila nacionalna tiralica. Ko je Dodik zapustil državo in ravnal v nespoštovanju sodišča, najprej odšel v Srbijo, nato pa v Izrael, je Državno sodišče zahtevalo rdečo tiralico od Interpola. Čas vložitve zahteve – med konferenco v Jeruzalemu – ni bil politični manever, temveč proceduralni odgovor na njegov beg – poudarjajo.

Dodali so, da takšno zavrnitev tiralice s strani Interpola poudarja „omejitve mednarodnega policijskega delovanja v politično občutljivih kontekstih“.

Nadalje pišejo, da je namig, da je Sarajevo delovalo, da bi oviralo konferenco o antisemitizmu, ne le napačen – je žaljiv.

Antisemitizem je globalno naraščajoča in resna grožnja. Resni napori za soočanje s tem morajo biti podprti, uporaba takšnega načela za zaščito pred zakonitimi sodnimi postopki, še posebej kljub ustavnemu redu v Bosni po genocidu, je odvratna.

Navajajo, da je pomembno izpodbijati implicitno idejo, da ima BiH zgodovino sovražnosti do Judov.

Sarajevo je nekoč gostilo eno najbolj integriranih judovskih skupnosti na Balkanu. Med holokavstom so bosanski Judje trpeli predvsem zaradi ustaškega režima v Hrvaški iz časa NDH. To je bila fašistična država, vzpostavljena med drugo svetovno vojno, ne produkt bosanskih institucij. Mnogi lokalni državljani, zlasti muslimani, so tvegali svoja življenja, da bi zaščitili svoje judovske sosede – dodaja se v članku.

Podčrtali so tudi, da je v predhodno objavljenem članku napačno okarakteriziran visoki predstavnik v BiH Christian Schmidt kot neizvoljen „prokonzul“.

Sporočajo, da so ta pooblastila vedno uporabljali varčno. Sedanji visoki predstavnik ni vsiljeval tujih vrednot, temveč je deloval, da bi zaščitil pravne temelje države kot odgovor na trajne notranje grožnje, od katerih mnoge izvirajo od vlade RS. Njegovi postopki krepijo Daytonski okvir, ne pa ga razveljavljajo. Trditve, da je Bosna manj demokratična zaradi OHR-ja, so zavajajoče. Realnost je, da je umik mednarodnega nadzora povezan s specifičnimi kriteriji. Prav postopki secesionistov in njihovih zaveznikov, vključno s spodkopavanjem pravosodja, oviranjem državnih institucij in poskusi zakonodajne secesije, so odložili ta prehod – piše Helićeva.

Poudarja tudi, da imajo voditelji entitet v BiH določeno svobodo pri vodenju zunanjih zadev, vendar niso nad zakonom.

Dodik ni preganjan zaradi prisotnosti na konferenci. Soočava se s pravnimi posledicami zaradi izogibanja zakonitemu sodnemu nalogu. BiH poskuša z pravnimi sredstvi in z znatno zadržanostjo zaščititi svoj ustavni red. Povezovanje izvajanja zakona s političnim pregonom tvega spodbujanje tistih, ki odprto želijo razstaviti demokratično oblast. Mednarodni angažma je bil, če nič drugega, omejen, verjetno preveč. Visoki predstavnik je posredoval le, ko so drugi mehanizmi odpovedali. Sankcije in prepovedi potovanj, ki so jih uvedle evropske vlade, so bile sorazmerne, ciljane, utemeljene na zakonu in zasnovane za podporo vladavine prava, ne pa za kaznovanje nestrinjanja. Kar Bosna zdaj potrebuje, ni vsiljevanje, temveč načelna podpora njenih zaveznikov, institucij in opazovalcev. Braniti Dayton ne pomeni vmešavati se – to pomeni podpirati prav tisto rešitev, ki je ohranjala mir skoraj tri desetletja – zaključuje se v članku.