Banke v BiH bodo izterjevalcem dolgov prodajale neizterljive kredite

Eden od pogojev MDS, ki ga je podpisala Srbija, na katerega bo verjetno kmalu pristala tudi Bosna in Hercegovina, je, da bo treba dovoliti izterjavo problematičnih kreditov in sicer z oblikovanjem nedepozitnih kreditnih institucij.

Banke so imele doslej velike težave pri izterjavi slabih kreditov, zato jim bo kmalu dovoljeno prodajati takšne kredite podjetij in državljanov. Banke v Srbiji so doslej imele zakonsko možnost ponuditi odplačilo kreditov za podjetja, ne pa tudi za državljane.

V celotni regiji samo v BiH doslej ni bilo dovoljeno odkupovanje kreditov niti podjetij niti državljanov. Raven neizterljivih kreditov v BiH je lani znašala 1,1 milijarde evrov. Od tega se na državljane nanaša 340 milijonov evrov.    

Kar zadeva slabe kredite podjetij v BiH, so bili lani najvišji, saj so jih napihnili Bobar in Banka Srpske, ki sta zdaj v likvidacijskem postopku. Ti dve banki sta nedvomno prispevali k tako velikemu znesku nekvalitetnih kreditov v BiH. Državljani BiH so doslej bolj redno odplačevali kredite kot prebivalstvo vseh držav Evropske unije. V BiH je dolg tudi vprašanje časti, zato so se krediti odplačevali s "skupnimi družinskimi močmi".

Veliko število težko izterljivih kreditov v BiH je bilo odpisanih, in sicer prav na račun poslovanja nekaterih bank. Mimogrede, BiH nima niti institucije razglasitve osebnega bankrota.

Kako bodo te agencije za odkup neizterljivih kreditov natančno poslovale, ko gre za kredite državljanov? Banke so doslej pritiskale na dolžnike, prisilno izterjavo pa je lahko odobrilo le sodišče, izvajal pa jo je sodni izvršitelj. Na Hrvaškem je dovoljen nakup kreditov, ki jih dolgujejo fizične osebe. V zadnjih štirih letih je bilo prodanih milijardo in 300 milijonov evrov državljanskih kreditov. Največji del se nanaša na hipotekarne kredite, zato bo še več izseljevanj na cesto in veliko več domov na prodaj.

V Srbiji je vsak šesti kredit državljanov problematičen. Težko izterljiv znesek znaša približno 540 milijonov evrov. Toda največji del se nanaša na dolg podjetij, zato je v Srbiji delež slabih kreditov v skupnem dolgu približno 23 odstotkov. Največji dolžniki so za stanovanjske kredite, ki so bili vezani z valutno klavzulo na švicarske franke. V vseh državah jugozahodnega Balkana kljub temu pada raven tveganih kreditov.    

Končno, v Sloveniji je ocena za letos, da bodo problematični krediti znašali 11 odstotkov, prej so bili 11,7 odstotka. Prav toliko je neizterljivih kreditov tudi v BiH. Na Hrvaškem ocenjujejo, da se bo raven slabih kreditov s 16,7 odstotka letos povečala prihodnje leto na 17,5 odstotka. V Črni gori neizterljivi krediti znašajo 15,9 odstotka, v Makedoniji 10,8.

Povečanje problematičnih kreditov v vseh državah zahodnega Balkana se je zgodilo večinoma zaradi kreditov v švicarskih frankih.