Bandić: Trojka politično deluje kot razdvojena osebnost

Napisal: Muamer Bandić za NAP

- “Človeštvo ne držijo laži. Zaupanje je temelj družbe. Kjer ni resnice, ne more biti zaupanja, in kjer ni zaupanja, ne more biti družbe”, - Frederick Douglass.

Vsi, ki imamo radi Bosno in Hercegovino, moramo končno spoznati, da je usoda naše države, kantonov in občin, v katerih živimo, v naših rokah, oziroma v naši volilni pravici in glasovih. Le tako lahko kot državljani povemo, kaj hočemo in česa nočemo v politiki. In to moramo povedati tako, da ne pustimo prostora za postvolilno inženirstvo, ki nam ga nenehno vsiljuje tuji dejavnik, relativizirajoč voljo državljanov te države in voljo njenega najštevilčnejšega naroda Bošnjakov. Danes živimo pod oblastjo, ki so jo vsilili tujci in ki se predvsem ukvarja z osebnimi in tujimi interesi, ne pa z interesi svoje države, njenih državljanov ali lastnega naroda.

Ne glede na to, koliko glavni akterji te tragikomedije trdijo nasprotno, je njihovo delovanje usmerjeno proti temu, da Bosna in Hercegovina kdaj postane urejena, evropska država. Po “skrivnem” laktaškem srečanju smo se že ne vem kolikokrat prepričali, da tisto, kar Trojkaši govorijo javno, ne zagovarjajo skrivaj v prijetnem prijateljskem okolju kočničarjev in rušiteljev države. Trojka v oblasti dobesedno deluje kot razdvojena osebnost, ki ne ve več niti kdaj, niti koga, niti ob kakšni priložnosti, niti v kakšnem svojstvu je lagala.

Prva osebnost naših Trojkašev je tista, ki nam jo ponujajo preko medijev. Sestavljajo jo nekateri preveč pogumni, preveč pošteni ljudje, moralisti, veliki patrioti in empati do svojega naroda, ki imajo rešitev za vsak naš problem, le da je nikakor ne rešijo. Druga osebnost je ta s srečanj brez kamer, ki je nikoli ne bomo videli na naših malih zaslonih.

Ta Druga osebnost je pravi prijatelj dokazanih fašistov, vedno pripravljena na sodelovanje, in iz srca čuti, da sta 9. januar in 1. marec isti, malo problematični in trivialni datumi, vendar tega nikoli ne bo povedala, da ne bi razžalostila “političnega Sarajeva”, “Teherana” ali “muslimanov”. Ne zanima jo ne mladina, ne zaposleni, ne delavci, ne invalidi, ne upokojenci, ampak jo iskreno zanima, da en sam, genetsko predodrejen in večno majoriziran človek brez dneva delovne dobe v sodni praksi končno sodno zacveti, doseže svoj polni potencial in postane sodnik Ustavnega sodišča BiH.

Ta Druga osebnost nima težav s tem, da bo Sarajevo jutri plačevalo plin, nek simpatičen fant v Posušju pa se bo veselo igral s pipo in jo obračal po osebnih ekonomskih in političnih potrebah, tako kot to danes počnejo veseljaki podobnih estetskih nagnjenj s Pala. Še več, tej osebnosti je očitno všeč, da so prav ti simpatični in veseli ljudje dobili plinsko pipo, saj ta Druga osebnost tako ali tako ne mara teh umazanih in nizkih del, ki si ne zaslužijo niti fotografije za Facebook ali Instagram. Kar zadeva Drugo osebnost, plinske pipe ni treba le deliti po etnijah, ampak tudi po kantonih, občinah in krajevnih skupnostih. Za Drugo osebnost tu niso pomembne evropske regulative, ampak volja njegovega Angela.

Medtem ko Prva osebnost nenehno govori, kako se hrabro in z vsemi močmi bori, da bi BiH dobila datum za začetek pogajanj z EU, kar je sicer korak na evropski poti, vendar ne tako spektakularen, kot ga poskušajo napihniti za predvolilne namene,

se Druga osebnost konkretno ukvarja z legalizacijo volilnega apartheida nad lastnimi državljani. Prva osebnost sladkosnedno govori o Evropi, človekovih pravicah, enakosti, ljubezni in boljšem življenju, Druga osebnost pa s fašisti riše skice etnično temelječega volilnega sistema, de facto razdeljene in nefunkcionalne države z etniziranimi institucijami, polne partitokratske korupcije in brez vladavine prava, v kateri se zakoni, odločitve, delovna mesta, imenovanja, razpisi, zlate roke prosto trgovajo in kjer vsaka politična kamarila blokira, kar koli želi, le da bi dosegla osebno korist.

In da bom popolnoma iskren, bojim se politične in pravne omejenosti te Druge osebnosti in prihodnosti, ki nam jo prinaša ta kolosalna luknja v elementarni logiki in znanju. Do zdaj še nobena neurejena in nefunkcionalna država ni vstopila v EU ali NATO in dvomim, da se bo to kdaj zgodilo.

Bosna in Hercegovina, s kompleksnim političnim sistemom, katerega temeljna težava so sistemski mehanizmi etničnih blokad, zagotovo ne bo takšna v EU. Le naiven ali popolnoma nor človek lahko verjame, da bo secesionistična politika protidržavnih elementov izginila, če jim izročimo dodatne mehanizme za blokiranje in evtanazijo države Bosne in Hercegovine (volilni zakon BiH, Ustavno sodišče BiH, državna lastnina itd.).

Tisto, kar me resnično preseneča v vsem tem parapolitičnem cirkusu, ki je bolj za Arko ali Tretje oko, je, da se nihče od “neodvisnih” analitikov kritično ne oglasi o teh ključnih vprašanjih za prihodnost naše družbe. Predvsem me zanima apologetika rezultatov teh skrivnih srečanj in kako jim bo uspelo premagati logični antagonizem med Prvo osebnostjo, ki eno govori javno, in Drugo osebnostjo, ki nasprotno dela skrivaj pri naših preveč pametnih in preveč poštenih Trojkaših?!

Upam, da bodo vsaj “neodvisni” analitiki imeli dovolj znanja, etike, morale, profesionalne in človeške integritete, da našim preveč pametnim Trojkašem pojasnijo, da se blokade sistema ne bodo ustavile tako, da tistim, ki sistem blokirajo, podarite dodatne vzvode za blokado, ampak da je to pot, na kateri lahko pričakujete še več blokad in še slabšo nefunkcionalnost sistema. In kot posledica, Bosno in Hercegovino še bolj oddaljeno od Evropske unije, ne glede na formalno odprtje pogajanj.

Ne glede na to, kako spektakularno zveni odprtje pogajanj v naši mračni vsakdanjosti, samo po sebi ne bo prineslo nobenih pomembnih sprememb v naših življenjih. Moramo se zavedati in biti realni, da nekatere države že leta, nekatere pa desetletja pogajajo z EU, vse odvisno od notranjih političnih razmer, ki so tudi v našem primeru temeljna ovira napredka. Torej, prodaje in izdaje države NE MORE opravičevati trivialnih tehničnih dosežkov, kot je odprtje pogajanj z bruseljskimi tehnokrati!

Eden od skrivaj dogovorjenih pogojev za ta nenadni “evropski napredek”, o katerem nihče ne govori, je tudi zmanjšanje števila Bošnjakov na vodstvenih položajih v institucijah BiH na kvoto, ki je sprejemljiva za rušitelje te države, kar bo vodilo do popolne politične marginalizacije najštevilčnejšega naroda v BiH v državnih institucijah. Za te položaje bodo v prihodnji dogovorjeni politični ureditvi BiH lahko kandidirali le Čoviću in Dodiku politično primerni in sprejemljivi, evropski Bošnjaki.

Zato apeliram na državljane, naj ne pričakujejo preveč in naj ne izgorevajo v evropskih stremljenjih, saj bomo v najboljšem primeru končali kot študenti, zaposleni ali mladi Kantona Sarajevo, torej kot potrošna, enkratna predvolilna roba, kar je Trojkino govorjenje o odprtju pogajanj z EU pravzaprav. V vsakem primeru smo zelo hitro prišli do točke odtujenosti oktroirane Trojkaške vladajoče garniture od naše realnosti, da sem si teh dni ujel, da bolj verjamem tistemu, kar javno o skrivnih pogovorih pravita Čović in Dodik, kot pa preveč pogumnim, preveč pametnim in preveč poštenim Trojkašem ali komu od njihovih "neodvisnih" analitikov.

Težko je najti kaj je resnica v množici laži, s katerimi nas Trojkaši vsakodnevno zasipajo, a v eno bodite stoodstotno prepričani, in to je, da ko se trivialni liki začnejo ukvarjati s pomembnimi vprašanji, bodo rezultati njihovega dela sorazmerno katastrofalni njihovemu trivialnemu pojmovanju realnosti, v kateri živimo.