Bandić: Nova raven propadanja institucij in pravnih norm, kakšen velik uspeh bh. diplomacije!

Piše: Muamer Bandić

Izostanek ustrezne reakcije varnostnih agencij Bosne in Hercegovine, ki so zadolžene za obrambo in krepitev ustavnega reda, pri izvajanju sodb Sodišča BiH in odredb Tožilstva BiH v primeru Milorad Dodik, je pokazal vso slabost institucij in države kot nosilke suverenosti. V tem procesu smo bili priča novi ravni propadanja institucij in pravnih norm, pogajanj z storilci kaznivih dejanj o trgovini z ustavnimi in zakonskimi pristojnostmi, pri čemer je javno pokazano, da država dejansko ni država, temveč prostor za trgovanje in menjavo ter uresničevanje osebnih interesov.

Vse politike in politiki, ki so svoj „uspeh“ poudarjali v tem, da ni prišlo do uporabe sile, ter da ni prišlo do spopada med institucijami, ki ščitijo ustavni red (SIPA in druge državne varnostne agencije) in tistimi, ki so ščitile Dodika in rušile ta red (MUP RS), so se izkazali kot navadni nevedneži in lažnivci.

Nevedneži, ki ne razumejo, da so nas s tem, namesto da bi nas legitimno uvedli v urejen sistem, v katerem je treba ustavni red spoštovati in braniti, celo z represivnimi ukrepi, spustili na Dodikov teren, na katerem že desetletja igra igro, da Bosne in Hercegovine kot države ni.

Država pa preneha biti država v trenutku, ko se zakoni selektivno uporabljajo, ko sodne odločbe ne veljajo za vse enako in ko varnostne institucije izbirajo, nad kom hočejo in nad kom ne bodo „izvajale zakona“. Tam preneha vladavina prava in se začne vladavina močnih, oziroma vladavina mafije.

Varnostne agencije in policija sta dolžni zaščititi ozemeljsko celovitost, suverenost in ustavni red pred notranjimi in zunanjimi grožnjami. Pri tem imata legitimno pravico do uporabe sile. Varnostne agencije naše države niso opravile tega dela, za kar so neposredno odgovorni tisti, ki nam že tri leta prodajajo meglo, zavito v prazne učbeniške fraze. To so voditelji strank, ki se imenujejo Trojka (NiP, SDP in Naša stranka).

Enkrat so nam govorili eno, vse nasprotno pa so počeli. In nič te nevihte laži ni razgalilo do kosti kot sporočilca, ki so si jih izmenjevali znotraj SDP-jeve klientelistične hobotnice, in pometanje z bagri njihovega „reformiranega partnerja“ Milorada Dodika. Zato ne bodimo presenečeni, če se kmalu na pogajalski mizi pojavi tudi trgovina z državno lastnino, spremembe volilnega zakona, pa celo „tretji entitet“.

Vendar je treba biti realen in reči, da tudi sami nosimo krivdo za takšno situacijo. Krivi so tisti, ki so sploh pomislili, da bodo liki, ki so uničili vse, česar so se dotaknili, Konaković, Forto in Ćudić, katerih dosedanje politično delovanje je bilo omejeno izključno na Kanton Sarajevo, ki so ga pri tem popolnoma opustošili, uspešno vodili državno politiko, uvedli red, prinesli spremembe in popeljali državo k boljšemu.

Prav zaradi te napake kriminogena oligarhija Milorada Dodika danes premaguje državo in vladavino prava v naši državi. Mnogi bodo pisali, da je to poraz Elmedina Konakovića, Edina Forte, Sabine Ćudić in Nermina Nikšića, vendar ni tako.

To je poraz vseh nas, ki si želimo normalno življenje. A za ta poraz so krivi prav tisti Nermin Nikšić, Elmedin Konaković, Edin Forto in Sabina Ćudić, ljudje, ki so nas od prvega dne nategovali in lagali!

Kje je danes, ko so Dodiku odvzeli ameriške sankcije, Sabina Ćudić, ki po besedah Peđe Kojevića „vstopa v ameriški kongres kot v svojo hišo“? Kje je danes „še en velik uspeh bh. diplomacije“, kot minister za vse, razen za diplomacijo, poimenuje vsako protokolarno srečanje? Obstaja kakšno sporočilce, ki ga je Nermin Nikšić izmenjal s pomembnimi ljudmi v državnih poslih, a se ne tiče osebnega poplačila klientelistične hobotnice?

V državnih poslih obstaja aksiom, ki pravi, da je zunanja politika ogledalo notranje politike. To je prav tisto, kar danes gledamo v naši državi. Vsa brezbrižnost, klientelizem, trgovina z vplivom in laži voditeljev Trojke so priplavali na površje in se kot bumerang vrnili v tem amaterskem igrokazu z bagranjem Milorada Dodika.

In to ni nič čudnega, kajti kakšna je naša diplomacija, tako dobro smo še odnesli. Po svojem „uspešnem modelu pogajanj“ bi lahko izposlovali celo izpustitev Ratka Mladića in Radovana Karadžića iz zapora.

Vsi uspehi Trojke, tako v notranji kot v zunanji politiki, so tako veliki, da jih razumejo le Nermin Nikšić, Elmedin Konaković, Edin Forto in Sabina Ćudić, ter kakšen član ožje klientelistične klike. Naše je le, da se jim čudimo in jim ploskamo. Zato, bravo mojstri!

In nehaj te, če vas bog prosi, kajti vsak vaš „uspeh“ postavlja pod vprašaj našo prihodnost!