Banac: Vrnitev Amerike na Balkan je slaba novica za Dodika, dobra za BiH

Nič nenavadnega, da je med svojo nedavno evropsko turnejo podpredsednik ZDA Mike Pence obiskal prav Gruzijo, Estonijo in Črno goro, države, ki so trenutno najbolj izpostavljene ruskim pritiskom, meni hrvaški zgodovinar, publicist in profesor zgodovine južnoslovanskih narodov na ameriški univerzi Yale Ivo Banac, piše agencija Patria.

- Črnogorcem ni treba razlagati, kaj je Moskva pri njih pripravljala lansko jesen. Na srečo je bila zarota odkrita in razkrita. Črna gora je vstopila v NATO, okrepila svojo neodvisnost, ostalo pa je veliko političnega usedline, ki jo bo treba očistiti – je poudaril Banac v intervjuju za podgoriški časnik Pobjeda.

Banac je navedel primere nekaterih držav, v katerih Rusija trenutno po njegovem mnenju vodi agresivno politiko.

- Deli Gruzije so pod rusko okupacijo, sicer zamaskirano z „avtonomijami“, ki jih priznava le Rusija – Abhazija in Južna Osetija. Estonija je prva na udaru v baltski regiji. Obstaja mnenje, da bo Rusija, če si bo upala, prav v Estoniji preizkusila odločnost ZDA in drugih držav Nata glede kolektivne obrambe (5. člen – napad na eno članico je napad na vse). Okoli 300.000 etničnih Rusov živi v Estoniji, Moskva pa redno ponuja „zaščito“ svojim rojakom, ne glede na to, ali jo želijo ali ne. Estonija je tako postala najbolj izpostavljena točka nove hladne vojne med Rusijo in Zahodom. Vse v zvezi s tem, tri države, o katerih govorimo, so na prvi obrambni liniji pred ruskimi prodori – meni Banac.

Banac je poudaril, da je obisk ameriškega podpredsednika Mika Pencea le potrditev, kako zelo je ameriška zunanja politika zavezana stabilnosti Balkana.

- Kolikor se je zdelo nepričakovano zaradi pasivne politike Obamove administracije, ZDA nikoli niso zapustile balkanske regije. Proces izgradnje Nata je napredoval tudi v Obamovem času – Hrvaška in Albanija sta vstopili v Nato, medtem ko je Kosovo ostalo ključna točka ameriške vojaške prisotnosti v regiji. Kamp Bondsteel pri Uroševcu je največja ameriška vojaška baza v tem delu Evrope, z okoli 7.000 pripadniki kopenske vojske. Res pa je, da je Obama vrsto diplomatskih pobud na Balkanu prepustil EU, natančneje Nemčiji, rezultati pa so izostali. To je torej svojevrstna vrnitev, ali bolje signal, da ZDA prevzemajo pobudo – je dejal profesor Banac.

Dodao je, da je ponovno prevzemanje regionalne pobude s strani Američanov še posebej dobro za BiH, Makedonijo in Kosovo.

- Kolikor je bilo napačnih potez in šumov v zgodnji fazi Trumpove zunanje politike, je gotovo, da popuščanje Rusiji ni več možnost, če je bila sploh kdaj; še več, krepi se odpor proti Rusiji, pogosto proti volji dela evropskih zaveznikov, ki mislijo, da se lahko razvijajo pod brezplačnim ameriškim vojaškim dežnikom ob poceni ruskem plinu. Vrnitev Amerike je torej slaba novica za vse regionalne smutljivce – rusko agenturo v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, še posebej za Dodika in Srbsko pravoslavno cerkev, pa tudi za dvolično srbsko in grško politiko. In seveda, za Moskvo! Dodal bi tudi za Ankaro, čeprav je to zadnje manj očitno. Vrnitev ZDA je dobra novica za vse tiste, ki so bili leta pod pritiskom Beograda, ob podpori Putina. Posebej za Črno goro, Kosovo, Bosno in Hercegovino, ter seveda tudi za Hrvaško – je dejal Banac.