Balkanska mreža za razvoj civilne družbe: Novinarji v Srbiji dodatno prizadeti

(Patria) - Balkanska mreža za razvoj civilne družbe (BCSDN) je sporočila, da je pandemija novega koronavirusa povzročila izrazito krizo demokracije na Balkanu in da ukrepi, ki so jih države v regiji izvajale med krizo, niso bili vedno sorazmerni grožnji. Ocenjujejo, da so novinarji v Srbiji v izrednih razmerah še posebej prizadeti.

Čeprav so države v boju proti pandemiji prisiljene sprejeti ostrejše ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe, s čimer omejujejo tudi nekatere zagotovljene človekove pravice, je nujno, da so ti ukrepi sorazmerni grožnji, zaradi katere se uvajajo, in v skladu z mednarodnimi standardi in konvencijami, je navedla ta mreža 14 nevladnih organizacij.

V analizi BCSDN je navedeno, da so vse balkanske države uvedle omejitve gibanja in zbiranja ter ukrepe za socialno distanciranje, obseg omejitev svobode gibanja pa se je postopoma povečeval z rastjo števila okuženih s koronavirusom v vsaki državi.

„Skrbi nas, da je dolgo trajanje policijske ure preprečilo terensko delo aktivistov iz nevladnega sektorja, kar je poseben problem za tiste, ki nudijo pomoč ranljivim skupinam, ki jih je kriza močno prizadela,“ je navedeno v besedilu. BCSDN navaja, da se zdi, da ukrepi, ki jih je Srbija uvedla za ohranitev zdravja prebivalstva, čeprav izjemno restriktivni, izpolnjujejo pogoje Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj prispevajo k doseganju legitimnega cilja.

„Vendar pa obstaja zaskrbljenost, da za sprejete ukrepe ni ustrezne utemeljitve, pa tudi zaradi nejasnega obdobja njihovega trajanja,“ piše v analizi.

Navedeno je, da ukrepi vključujejo zaprtje meja, policijsko uro in prepoved izhoda za starejše od 65 let.

„Srbskega predsednika so obtoževali, da je izredno stanje razglasil na sporen način, brez ustavne podlage, na podlagi česar je prevzel popoln nadzor nad državo, medtem ko je bilo delo parlamenta zaradi pandemije ustavljeno. Skupina aktivistov je sprožila spletno peticijo proti, kot so navedli, predsednikovi zlorabi moči in zmanjševanju temeljnih človekovih pravic,“ piše BCSDN.

Ta mreža dodaja, da so številne države izredne okoliščine zaradi pandemije izkoristile „kot izgovor za uvedbo cenzure ali drugih nesorazmernih omejitev svobode izražanja in obveščanja“.

„Pod pretvezo boja proti širjenju lažnih novic, ki povzročajo paniko, so po vsem Balkanu uvedeni ukrepi, ki vključujejo kazni in aretacije, z negativnimi posledicami za delo medijev in novinarjev ter pravice državljanov do svobode mnenja in kritike na družbenih omrežjih,“ je navedeno v besedilu.

Kot negativen primer za Srbijo je navedena kmalu umaknjena odločitev o centraliziranem objavljanju informacij v zvezi s pandemijo koronavirusa, ki je predvidevala kazni za lokalne medije in osebe, ki bi nepooblaščeno objavile takšne informacije.

„V okviru te odločitve je bil vzpostavljen okvir za sodni pregon neprimernih novinarjev, takoj po njenem sprejetju pa je prišlo do aretacije novinarke Ane Lalić. Zoper njo je bil odrejen pripor za 48 ur zaradi suma, da bi lahko ponovila kaznivo dejanje „objavljanja besedil, ki povzročajo paniko“, saj je objavila besedilo o delovnih pogojih v KC Vojvodine,“ je navedeno v besedilu.

Čeprav imajo mediji med pandemijo ključno vlogo pri izboljšanju znanja in ozaveščenosti o zdravstvenih vprašanjih ter obveščanju javnosti o temah, povezanih z izrednimi razmerami, so novinarji v mnogih balkanskih državah napadeni ali jim je preprečeno opravljanje dela, na primer z prepovedjo prisotnosti na vladnih novinarskih konferencah, kar ne predstavlja le neposredne kršitve svobode medijev, temveč tudi pravice vseh državljanov do dostopa do informacij, navaja BCSDN.

Mreža navaja, da je srbska vlada pod pretvezo zaščite novinarjev pred tveganjem okužbe s koronavirusom sprejela ukrep, ki jim preprečuje prisotnost na novinarskih konferencah kriznega štaba in nalaga pošiljanje vprašanj po elektronski pošti.

Dodaja se, da so „nevladne organizacije reagirale in navedle, da ta ukrep odpira možnost cenzure, samovoljne izbire vprašanj in izogibanja odgovorom“.

V analizi je navedeno, da so neodvisni novinarji in mediji v Srbiji „dodatno prizadeti v izrednih razmerah, saj se v odsotnosti kakršne koli reakcije oblasti nadaljujejo kampanje proti njim v tabloidih in pogosti napadi najvišjih državnih uradnikov in provladnih medijev“.