Bakir - sam na pogrešnem naslovu

Amina Čorbo Zećo

Po srečanju Bakirja Izetbegovića in Andreja Plenkovića v Dubrovniku, zgodba o "potrebnem" segrevanju odnosov med Hrvati in Bošnjaki (!?) ne bo potihnila.

Srečanje je lahko dokaz, da Izetbegović nima jasno razvite strategije za reševanje situacije v Bosni in Hercegovini. Prej omenjeni odnosi so se ohladili izključno zaradi nenasitne želje Dragana Čovića po vseživljenjskem vladanju, vse pod krinko legitimnosti in ustavnosti. Plenković se za svoje ambicije v Bruslju trudi "prepričati" Čovića, naj opusti partnerstvo z Miloradom Dodikom, vendar bi Izetbegović zagotovo moral ločiti "roko odrešitve" od roke izdajalca! Kje je tukaj država, nihče ne ve!

Očitno Izetbegović zaradi pomanjkanja načrta in strategije, ki bi lahko pomagali ozdraviti sistem v BiH, trka na vrata tistih, ki so uporabljali metode hibridne vojne, ki vodijo v propad in zlom sistema znotraj BiH! Še ena napaka je, da to počne sam!

Izetbegović ne bi smel razvrednotiti državnih institucij in jih zmanjšati na instrument za plačevanje dragih VIP salonov na letališčih. Kot razglašeni zagovornik pro-bošnjaške enotnosti bi moral k Plenkoviću oditi vsaj s članom Predsedstva BiH, Šefikom Džaferovićem, ali ministrico za zunanje zadeve, Bisero Turković. In kako patriotsko bi zvenelo, če bi Plenkovića prosil, naj ga pusti pripeljati predsednika Predsedstva BiH, Željka Komšića.

Ker niti Čovićevi vojaki (beri Čović sam) ne marajo nove "objemne" igre, kar dokazujejo besede novinarja Branimirja Galića, ki je dejal, da lahko govori o možnem sodelovanju le, ko Izetbegović odstopi od vsiljevanja Komšića.

'Zgodba o obnovi zavezništva nima logike, dokler se Bakir Izetbegović ne odpove svojemu "koalicijskemu" partnerju Željku Komšiću ad hominem in ne reče, da je utelešenje vsega slabega, kar se je zgodilo v zadnjih 15 letih v Federaciji BiH. Namreč, Hrvati niso razlastili Bošnjakov, ampak ravno obratno, je dejal Galić.

In namesto da bi šel v Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko, Dansko... da bi tam pojasnil, da Komšić ni problem, ampak fašistične zahteve Čovića glede uvedbe apartheida skozi volilni zakon, in da zlorablja Dom narodov za vprašanja, ki niso vitalnega, ampak finančnega pomena (vprašanje stavnic), Izetbegović za zaprtimi vrati s Plenkovićem odpira Pandorino skrinjico.

Akademik Esad Duraković je Izetbegovićevo politiko najbolje pojasnil.

'V zadnjih letih je njegova politika postala nacionalna katastrofa. Dokazi govorijo sami zase. Bošnjaki kot večinski narod so skoraj diskriminirani. Vse je v skladu z eno njegovo povojno izjavo – pomembneje je osvojiti občino Center (Sarajevo) kot deset drugih mest. Mislim, da je to zelo slaba politika, ki jo vodi, in to je pokazal s svojo pripravljenostjo, da gre na Vučićev teren na srečanje z Vučićem.

Mislim, da bi se lahko strinjal tudi z delitvijo BiH in tega se bojim. Ker nenehno sam pogaja s Čovićem. Za to ni legitimnosti. Mislim, da je to pokazal v primeru Mostarja,' je dejal Duraković.

Potem ko je naredil nekaj dobrih potez glede zadnjih neuspelih pogajanj o volilnem zakonu, ko je Izetbegović vztrajal, je hitro nadaljeval z začetnimi nastavitvami in vztrajno potrjuje podobo BiH, ki bi jo nekateri želeli, da jo vidi svet, da smo trije vojskujoči se plemeni, ki jih predstavljajo trije poglavarji.

Zdaj, ko je mirovnik Vučić govoril o vrnitvi v institucije, ne bi bilo presenečenje, če bi Izetbegović potoval v Beograd na srečanje s srbskim predsednikom.

Čeprav je Izetbegović pred kratkim dejal, da bi se naj SDA iz nacionalne preoblikovala v večnacionalno stranko, in da je BiH enotna država in zasnovana na državljanski osnovi do leta '95, in da meni, da ta okvir ohranja duh BiH, ščiti in omogoča preživetje in razvoj večnacionalne skupnosti, počne vse nasprotno.

In sam je dejal – brez tega sistema počasi izgubljamo svoj duh, in to – to je grožnja sami BiH!

Zato naslov za pogovore ne bi smela biti Hrvaška in Srbija, temveč prijateljske zahodne države, ki so pripravljene pomagati. In da bi nam pomagale, jim mora nekdo pojasniti situacijo!