Bajrović: Dodik slavi politično zmago, ker mu je Trojka omogočila ponižanje Bošnjakov

Pogovarjal: Delvin Kovač

Edini razlog, da BiH ni zdrsnila v nov konflikt, je ta, da Srbija in Hrvaška vedo, da bi jima bilo tokrat veliko teže uničiti BiH kot leta 1992. Preprosto teren v BiH favorizira obrambo in tisti, ki so pripravljeni umreti za obrambo svoje domovine, so mnogokrat bolje oboroženi in bolj ozaveščeni kot leta 1992.

To je v intervjuju za Novinsko agencijo Patria (NAP) izjavil podpredsednik Ameriško-evropske alianse Reuf Bajrović, ki je govoril o aktualni politični situaciji v Bosni in Hercegovini.

Med drugim je komentiral diplomatsko ofenzivo vodje SNSD-ja Milorada Dodika in njegovo separatistično retoriko, dotaknil pa se je tudi pomena ameriške implementacije projekta Južna interkonekcija pri preprečevanju resnejše dramatizacije varnostne situacije v naši državi.

Kako gledate na Dodikov včerajšnji nastop na tiskovni konferenci, na kateri je izrekel številne žalitve na račun muslimanov, Bošnjakov, političnega Sarajeva in države Bosne in Hercegovine?

Bajrović: Dodikove žalitve so hkrati znak ogromne premoči, saj mu je Trojka omogočila položaj, s katerega lahko Bošnjake kot narod skupinsko ponižuje v stilu Riste Đoge, in velike slabosti, ker teh žalitev ne more spremeniti v dejanja brez katastrofalnih posledic za sebe in Srbe v Bosni in Hercegovini.

Dodik slavi svojo politično zmago nad političnimi sužnji, ki sta ga s Čovićem zvlekla v politično past za štiriletno turo maltretiranja.

Je morda opogumljen s sestanki v Jeruzalemu, Budimpešti in Washingtonu, ali ga je opogumila zmaga Siniše Karana, ki jo izkorišča kot preuranjeno predvolilno kampanjo za prihajajoče volitve? Ali je to vseeno še en njegov strel v prazno?

Bajrović: Prenehati je treba s tem, da se nekaj dela v okviru predvolilne kampanje. Dodik govori jezikom, ki se je v javnem prostoru pojavil že v začetku osemdesetih v beograjskem tisku. Nato ga je Karadžić, ob večinski podpori srbskega naroda, izkoristil v okviru projekta ustvarjanja etnično čiste teritorije, ki bi ostala v isti državi kot Srbija.

Torej gre za staro retorično matrico, ki jo Dodik zdaj uporablja, da bi srbskemu volilnemu telesu signaliziral, da je vodja Srbov v BiH spet dovolj močan, da lahko Bošnjake javno ponižuje brez kakršnih koli posledic. To je namig, da se pripravijo na morebitno novo hajduško delovanje in obračun z državo Bosno in Hercegovino.

Kako nevaretna je takšna Dodikova retorika za mir in stabilnost v Bosni in Hercegovini?

Bajrović: Dodikova retorika je predvsem slavnostna. On slavi svojo politično zmago in uživa v položaju moči, s katerega Bošnjake ponižuje na način, kot ga nihče drug nikjer na svetu trenutno ne ponižuje večine v neki demokratični državi.

Obstajajo primeri, ko voditelji žalijo manjšine, na primer Rome, na nekoliko podoben način. Torej, Dodik se Bošnjakom obrača kot nek rasistični politik do Romov na Balkanu.

Trojka je s svojimi katastrofalnimi odločitvami in popuščanjem pripeljala Bošnjake do tega, da se z njimi ravna kot z Romi, ki so stoletja žrtve poniževanja in omalovaževanja s strani fašistov po vsej Evropi.

Vendar Dodikova retorika ni vzrok za paniko glede miru in stabilnosti. Svoj položaj je z obljubami v Izraelu in Washingtonu izpogajal z Južno interkonekcijo in verjetno z nekaterimi drugimi koncesijami v obliki naravnih virov.

Torej, Dodik je zainteresiran za to, da tisto, kar je obljubil, tudi izpolni v obliki vpisa podjetja v lasti brata Michaela Flynna kot lastnika Južne interkonekcije.

Je on res tako otročji, da misli, da bi lahko dosegel "mirno razdruževanje" in del Bosne in Hercegovine kar tako odcepil, pri čemer bi Federacija BiH in država nemi opazovali?

Bajrović: Če pogledamo raven nepripravljenosti specialnih enot Federalne uprave policije (FUP), se lahko zgodi, da si Dodik in Čović premislita in kreneta v smeri ubijanja miru v Bosni in Hercegovini.

Edini razlog, da BiH ni zdrsnila v nov konflikt, je ta, da Srbija in Hrvaška vedo, da bi jima bilo tokrat veliko teže uničiti BiH kot leta 1992. Preprosto teren v BiH favorizira obrambo in tisti, ki so pripravljeni umreti za obrambo BiH, so mnogokrat bolje oboroženi in bolj ozaveščeni kot leta 1992.

Slabost in šarlatanstvo, ki ju projicirajo ključni akterji trojkaške skupine, morda privedeta do tega, da si sosedje in sosedje mislijo, da se splača iti v novo agresijo.

John McCain je pogosto govoril o tem, kako slabost pogosto provocira agresijo. To se je v primeru Bosne in Hercegovine skozi zgodovino večkrat dokazalo kot dejstvo. Bolj ko smo šibki in miroljubni, večje so možnosti za nov napad na nas.

Kako realno je pričakovati, da bodo Združene države Amerike dovolile dramatizacijo varnostne situacije v BiH, še posebej po njihovi napovedi implementacije Južne interkonekcije, morda pa tudi nekaterih drugih strateških projektov na območju naše države?

Bajrović: Dodik zato tudi ne grozi s kakršnimi koli konflikti. Obljubil je, da bo Južno interkonekcijo dal ameriškemu podjetju, vendar je mogoče, da ima v tej kombinaciji v ozadju več igralcev poleg Flynna. Ne glede na to, da je Flynn precej kontroverzna osebnost, je dejstvo, da je Južna interkonekcija vendarle zagotovilo večje stabilnosti na Balkanu, zato jo je treba omogočiti.

Tisti, ki bo identificiran kot blokator te naložbe, bo slabo prestal. V tem trenutku se zdi, da sta to Čović in HDZ, ki odlašata, kolikor je mogoče, v upanju, da bosta vključila neko državno podjetje iz Hrvaške kot solastnika.

Ker je Čovićev cilj imeti plin kot sredstvo izsiljevanja do Sarajeva. Če bi lahko, bi Čović Sarajevu preprečil celo dotok zraka, kaj šele da ne bi preprečil dotok plina v primeru, da dobi možnost, da on in HDZ upravljata z ventilom.

Kaj naj storijo institucije Bosne in Hercegovine? Tožilstvo BiH verjetno spet ne bo ničesar ukrenilo... A probosanska stran se zdi nemočna…

Bajrović: Probosanska stran je v položaju, da ji je vsiljena skupina političnih idiotov kot oblast. Del trojkašev sovraži Bosno in Hercegovino, ker menijo, da je ona neprirodni državni okvir. Ta skupina se deli na del, ki bi želel, da smo pod patronatom Hrvaške, in na tiste, ki so za to, da se vrnemo pod okrilje Beograda in neke nove Jugoslavije.

Takšna stališča javno redko izražajo, ker vedo, da narod ne želi nič drugega kot neodvisno in suvereno Bosno in Hercegovino. Če bi mislili, da imajo moč za to, bi ta del trojkašev že zdavnaj obnovil delo Narodne uzdanice in Gajreta. Vendar zdaj delujejo kot dobro povezana antibošnjaška in antibosanska manjšina, ki je infiltrirala sistem po globini.

Svoje ljudi so plasirali od Islamske skupnosti, preko medijev, do vladajočih strank. Tisto, kar jih združuje, je želja, da Bosne ni in da se lahko svobodno izrazijo kot politični Hrvati ali kot Jugoslovani. Od tod tudi napadi na svobodo, da se narod izrazi tako, kot čuti - Bošnjak.

Drugi, večji del trojkašev so preprosto nedorasle pojave, ločene od osebnosti. To so ljudje, ki se vsakodnevno štipajo za lica, ker ne verjamejo, da so tam, kjer so. Na mojo žalost, dober del teh ljudi osebno poznam in sem popolnoma prepričan, da so navdušeni vsakič, ko vidijo, da jim mediji objavijo sliko s kakšnega sestanka.

V to skupino naključnih mimoidočih brez realnih referenc spadajo Dino Konaković, Sabina Ćudić, Denis Bećirović, Ramo Isak in podobni. Oni preprosto ne dojemajo posledic svojega kariernega safarija. Vendar so v položaju kot nekdo, ki se je leta pretvarjal, da je kirurg, a je zavračal operiranje pacientov, ker ve, da bi bile posledice katastrofalne.

Vendar pa jim zdaj postaja jasno, da so naredili ogromne napake v svojem neznanju. Sabina Ćudić je včeraj celo priznala, da je tako, čeprav še ni rekla, da se globoko opravičuje in da preneha lagati ter sprejme odgovornost za grozovite posledice svoje narcisoidnosti za državo.

Torej, probosanska stran je nemočna, ker je Trojka vsiljena, da je nemočna.

Na koncu tega pogovora, kako gledate na zmago Siniše Karana? Iz opozicije v Rs so na vsa usta govorili, da pričakujejo zmago Branka Blanuše. Nam lahko to na nek način prikaže tudi projekcije za prihajajoče splošne volitve v oktobru, oziroma ponovno dominacijo SNSD-ja?

Bajrović: Karan je zmagal z zelo majhno skupno razliko. Njegov rezultat je pokazatelj, da bo boj za člana predsedstva BiH iz srbskega naroda zelo negotov. Rešitev za SNSD zdaj ne bo mogla biti niti kandidatura nekoga iz Trojke, ker bi takšna odločitev zagotovo škodila tem strankam v FBiH.

Pričakuje nas resen politični boj na tem delu BiH, vendar je zagotovo, da bo za predsednika entitete SNSD favorit glede na sistem, v katerem imata tako Bošnjaki kot Hrvati svoje kandidate.

Opozicija iz Rs bi morala upoštevati dejstvo, da je poraz Željke Cvijanović njihova vstopnica v oblast in da kandidira tistega, ki realno ima največ možnosti.

Če se pojavi nek srbski Semir Efendić, da pomaga Cvijanovićevi, bomo vedeli, da je v dogovoru s SNSD-jem, tako kot je znano, da je Efendić tam, da pomaga strankam Trojke, torej Denisu Bećiroviću.