Bajramska hutba reisu-l-uleme Kavazovića: Dostojanstven in smiseln dialog je obveznost vseh nas

(Patria) - Alah zahteva, da se spoštuje pravica vsakega, da se dela dobro in da se deli z bližnjimi, razvrat in vse, kar je odvratno in nasilno, pa prepoveduje, je poudaril reisu-l-ulema Islamske skupnosti v BiH Husein ef. Kavazović v hutbi med bajramsko molitvijo, s katero se je danes začel eden največjih muslimanskih praznikov, ramazanski bajram.

"Hvala Alahu, ki je človeka odlikoval z znanjem in delom nad drugimi bitji. Ki je ljudem v eni noči razodel Kur'an.

Naj bo mir in rešitev na Muhammeda, naj je mir z njim, prvaka prerokov in ljudi, vira znanja in modrosti, na njegovo družino in spremljevalce.

Gospodar naš, vodi nas po poteh, ki vodijo k Tebi, in nas zaščiti pred ljudmi in narodi, ki nam delajo krivico.

Vzvišeni je rekel:

In trudite se, zaradi Alaha, resnično in vredno! On vas je izbral in vam v veri ni ničesar težkega predpisal, v veri vašega očeta Ibrahima. Vas je že davno imenoval za muslimane, in v tej knjigi zdaj, da bi bil Poslanec priča pri vas, in da bi vi bili priča pri drugih ljudeh. Zato opravljajte molitev in dajajte zekat in držite se Alaha; On je vaš Gospodar, in kakšen Gospodar in kakšen Zaščitnik!

Drage sestre in bratje!

Pretekli je ramazan, mesec Alahove milosti, odpuščanja in rešitve pred trpljenjem v ognju. Sinoči smo ga z nekaj žalosti pospremili in se poslovili od obilice dobrega, ki nam ga je prinesel. Danes zjutraj smo izjemno veseli, ker smo dočakali bajram.

Še posebej v tem, in tudi v drugih mesecih, se poudarja človeško pregnanje: trud in tekmovanje v dobrem prinašata srečo in v njiju je Božji blagoslov. Vztrajnost pri delu in potrpežljivost pri čakanju na rezultate prinašata dobro in varnost v skupnost. Gospodar svetov ne bo zanemaril truda nikogar, in tega ne bi smeli storiti niti mi.

Trudbeniki so tisti, ki svoj namen, svoje imetje in svoje delo očistijo za dobro skupnosti, svoje zadovoljstvo pa prepustijo Bogu in so skromni in ponižni v tistem, kar jim je dano.

Opravljajo molitev, dajejo zekat in opravljajo številne druge ibadete, ne da bi se ozirali na ugovore pokvarjenih. Vedo, da vse, kar je storjeno zaradi Alaha, ostane in traja, medtem ko vse drugo izgine in izgine. Ramazan je ponudil priložnost, da občutimo zadovoljstvo pri opravljanju ibadetov in pokorščini Gospodu.

Nas ni Vzvišeni na veličasten način motiviral z besedami:

Vsak se obrača proti svoji kibi, vi pa se potrudite, da s tem, ko delate dobra dela, prehitite druge! Kjer koli ste, vas bo Alah vse zbral – Alah, resnično, vse zmore. (El-Bekare, 148.)

Pot vernika je pot dobrega. V njej je njegova moč, sreča in zadovoljstvo. Tekmovati v dobrem je najvišja stopnja uresničene vere. Na poti dobrega žrtvuj, kolikor moreš, in se potrudi, da te na tej poti nihče ne prehiti. Muslimanu je dovoljeno zavidati drugemu muslimanu dobro, ki ga dela, če ga bo to spodbudilo, da ga poskusi prehiteti.

Dobro v nas zacveti v srcu, sad pa daje delo našega telesa. Tako je nastala naša civilizacija, iz srca in duše, v službi dobrega, miru in sreče.

Naše najboljše orožje sta resnica in potrpežljivost. Za uresničitev naših ciljev potrebujemo delo, čas in potrpežljivost. Kdor ne računa na te tri stvari in jih zanemarja, ne bo uspel. Tam, kjer ne uspe dobro, bo zmagalo zlo.

Bratje in sestre.

Vzvišeni je rekel:

Alah zahteva, da se spoštuje pravica vsakega, da se dela dobro in da se deli z bližnjimi, razvrat in vse, kar je odvratno in nasilno, pa prepoveduje: da bi pouk sprejeli, vas svetuje. In izpolnjujte obveznosti, na katere ste se z Alahovim imenom zavezali, in ne kršite priseg, ko ste jih trdno dali, in Alaha kot jamca vzeli, ker Alah ve, kar delate. (En-Nahl, 90-91.)

Iz teh besed razumemo, da smo dolžni podpreti tiste, ki se zavzemajo za mir, dobro in pravičnost med ljudmi.

Zdravje in moč naše družbe in naše skupnosti se ne kaže v številčnosti enih v primerjavi z drugimi, v politični ali ekonomski moči, temveč izključno v spoštovanju pravice vsakega, vzpostavljanju socialne pravičnosti in solidarnosti med ljudmi.

Dostojanstven in smiseln dialog je obveznost vseh nas. Ne sme imeti nikakršne zveze z, bog ne daj, nasiljem in prisilo. Pogovor med ljudmi se mora voditi izključno zaradi vzpostavitve nove vrednosti, ki bo vključevala pravico vsakega, ne pa zaradi uničevanja in postavljanja ultimatov. V tem pogovoru nihče ne sme biti potisnjen v kot; vsi morajo pokazati prisebnost in razumnost.

Osnova tega dialoga je odprta in neprekinjena komunikacija. Ne smemo dajati lahkih obljub, samo da bi dosegli kakršen koli rezultat. Najpomembneje je, da spoštujemo zakone naše države, da ne rušimo njenih institucij, da do dogovora pridemo potrpežljivo, s pogovorom in dialogom, da si medsebojno zaupamo in da se držimo dane besede. Spoštovanje zakona je ključno vprašanje naše družbe. Iz tega odnosa izhajajo vsi naši uspehi in vse naše težave. Z zakoni se zagotavlja pravica vsakega in ohranja svoboda posameznika, pred premočjo in podrejenostjo kogar koli.

Gospodar svetov je rekel:

O verniki, živite vsi v miru in ne hodite po stopinjah satana; on vam je, resnično, odkrit sovražnik.

Ta naša dežela kliče po miru. Spopadi, neplodne razprave, blokade in prepiri so izčrpali naše ljudi. Mladi s neverico vse to opazujejo in iščejo kakšno rešitev drugod. Hkrati se tujci tukaj širijo kot doma.

Moramo zavreči politiko vaških prepirljivcev, če želimo postati del uglajenega, normalnega sveta. Prvo, kar moramo storiti, je, da si medsebojno ne grozimo, da namesto prepiranj in razprav začnemo govoriti o deželi, domovini in državnem aparatu, ki bo služil vsem nam enako. Je to res tako težko?!

Moramo razumeti in sprejeti, da je ta dežela naša skupna usoda. Nihče tega ne bo mogel spremeniti, ne glede na to, kako se bo trudil in želel. Iz lastne kože ne moreš, pravi ljudska modrost.

Ona je naša domovina, dediščina, ki se nosi v srcu, z imetjem in življenjem brani. Tako je bilo v preteklosti, tako je danes in tako bo tudi jutri.

V svojem sporočilu je Gospodar svetov rekel:

In trudite se, da si zaslužite oprost Gospoda svojega in raj, prostran kot nebesa in zemlja, pripravljen za tiste, ki se Alaha bojijo, za tiste, ki, tudi ko so v obilju in ko so v pomanjkanju, dajejo, ki zadržujejo jezo in ljudem odpuščajo – in Alah ljubi tiste, ki dobra dela delajo (Ali Imran, 133.).

Lepoto in blagoslovljeno stanje vere bodo občutili le tisti, ki se bodo pri ibadetih iskreno in pokorno trudili. To so tisti, ki bodo občutili zadovoljstvo, si zaslužili oprost in dosegli mir. Skrivnost tega dosežka je v ljubezni do Boga in ljudi. To je ljubezen, s katero se prsi širijo, srce pa umirja. Kar delamo zaradi Alaha, traja in ostane, kar pa delamo zaradi kakšnega drugega interesa, izgine, skupaj s posvetnim življenjem. V medsebojnih odnosih si prizadevajmo premagati jezo in si medsebojno odpuščati. V odpuščanju je moč posameznika in mir v skupnosti.

V svetu, v katerem živimo, je veliko revnih in nesrečnih ljudi. V blagoslovih, s katerimi smo obdarjeni, je tudi njihova pravica. Naša srca morajo biti z ljudmi, otroki in ženskami Gaze in Ukrajine. V današnjem svetu je malo zikra, obračanja k dragemu Bogu, in veliko nasilja in krivice. Pozabili smo na Boga, zato je On, Vzvišeni – kot je tudi obljubil – povzročil, da je človek pozabil tudi samega sebe. V svetu je zavladala nesmiselnost in izginjanje sreče, iskrenosti, ljubezni in človeške topline, pa tudi izginjanje mnogih blagoslovov. Že zdavnaj je bil čas, da se vrnemo na Pravo pot, siratul mustekim, in da v svoje življenje vnesemo smisel, božanski red in ureditev.

Molimo, da se ti vojne ustavijo. Uperimo prst v zločince, iščemo pravico za žrtve. Nikoli ne nehajte tega početi, ne glede na to, o kom gre.

Naj Alah sprejme naše ibadete, naša dobra dela in naj mir zavladajo med verniki.

Ne izgubimo upanja v Alahovo milost in oprostitev.

Vedno se lahko dvignemo na krilih vere in premagamo ovire pred nami in naše slabosti.

Če se bomo bali Boga, bo strah pred ljudmi izginil.

Vsem vam želim srečne in blagoslovljene bajramske dni.

Preživimo jih v krogu naših družin in prijateljev.

Čuvajte sosedske odnose, saj je to sunet Muhammeda, naj je mir z njim.

Našim bratom in sestram v Srbiji, Črni Gori, na Hrvaškem, Kosovu, v Sloveniji in Severni Makedoniji, ter bratom in sestram v državah Zahodne Evrope, Severne Amerike in Avstralije, želim srečne bajramske dni.

Naj nas dnevi bajrama vedno spominjajo na naše bratstvo v veri in skupnost v domovini.

Prosim Vzvišenega, da prizadetim olajša žalost in jim razveseli srca, bolnim podari ozdravljenje, revnim pa naj iz svojih zakladnic dobrega podari bogastvo.

Bajram šerif mubarek olsun!"