Bajrambašić: Hrvaško smo julija 2015. pozvali k spoštovanju Konvencije ZN o pravu morja

Izet Bajrambašić, namestnik ministra za komunikacije in promet BiH, ki je pod prisilnim suspenzom, se je odzval na navedbe, da je leta 2013 Evropsko komisijo in Hrvaško obvestil, da naša država nima namena graditi pristanišča v Neumu in da so potekala posvetovanja med njim in predstavniki Evropske unije glede mostu Kopno-Pelješac.

Bajrambašić je za agencijo Patria povedal, da je vse v zvezi s Pelješkim mostom in vplovljanjem tujih ladij v del Jadranskega morja BiH potekalo v okviru komisij, ki jih je imenoval Svet ministrov, saj Ministrstvo za komunikacije in promet ni pristojno za ta vprašanja.

- Nikoli nisem vodil kakršnih koli posvetovanj v zvezi s Pelješkim mostom s Hrvaško ali EU. V okviru predhodne študije izvedljivosti smo razpravljali o večkriterijski analizi (MCA) za izbiro najboljše možnosti (obravnavanih je bilo 7) povezovanja južnega ozemlja Hrvaške, kar je bil tudi cilj študije. Vidno je tudi, da se zavzemam za zakonitost možnosti, ne glede na to, katera je vprašanje, zato je možnost avtocestnega prehoda (zaprtega tipa) ali 5 km dolgega predora v zaledju Neuma pokazala maksimalno izvedljivost in vzdržnost. Člani Komisije BiH nikoli niso dali soglasja za možnost Pelješkega mostu (v primerjavi s prehodom v zaledju Neuma), ki je brez pravne podlage, s 4-krat višjo ceno, dolžino 32 km, trikrat počasnejši ter z maksimalnimi tveganji gradnje in vzdržnosti projekta glede na vložena sredstva in obseg prometa. "Schengen Neum" by pass je 4-krat cenejši, dolžina največ 10 km, trikrat hitrejši, gradnja tri leta krajša, brez tveganj in projekt je vzdržen glede na naložbe in obseg prometa.

Bajrambašić je navedel tudi, da je bil Svet ministrov BiH redno obveščen o delu in rezultatih dela Komisije preko predsedujočega Komisije iz Direktorata za evropske integracije.

Na zahtevo Predsedstva BiH je Svet ministrov imenoval "Medresorsko delovno skupino za analizo vplovljavanja tujih ladij v del Jadranskega obalnega morja Bosne in Hercegovine" in Svet ministrov BiH je obravnaval in sprejel Poročilo o delu Delovne skupine z analizo učinkov vplovljavanja tujih ladij v del Jadranskega obalnega morja v Bosni in Hercegovini ter priporočili, s tem v zvezi pa je na 9. seji Sveta ministrov Bosne in Hercegovine, ki je potekala 2. 6. 2015, sklenil:

- Priporoča se pristojnim ministrstvom in drugim upravnim organizacijam na ravni BiH, entitet, kantonov in občin, da v okviru svojih pristojnosti sprejmejo ukrepe in dejavnosti za izvajanje priporočil, vsebovanih v dokumentu "Analiza učinkov vplovljavanja tujih ladij v del Jadranskega obalnega morja v BiH".
- Ministrstvo za komunikacije in promet BiH, Ministrstvo za varnost BiH in Ministrstvo za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH so zadolženi za vodenje in usklajevanje izvajanja navedenih priporočil.

V Poročilu je posebej poudarjeno, da:

- Skupna ekipa BiH in Hrvaške zaključi svoje naloge v skladu z Odločbo o imenovanju skupne ekipe za pogajanja z Republiko Hrvaško o uporabi Konvencije ZN o pravu morja in razmejitvi na morju (Uradni list BiH št. 31/14), ki jo je Svet ministrov sprejel na 89. seji 4. aprila 2014, ter da se z uporabo Konvencije ZN o pravu morja tuji ladje zasidrajo na primernem mestu v pristopnem koridorju BiH proti odprtemu morju – navaja Poročilo.

Nekdanji minister Slavko Matanović je 20. julija 2015 poslal dopis Ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo Hrvaške, v katerem je odločno navedeno, da se od hrvaške strani zahteva, da oblikuje svojo ekipo, ker "je nujno končno začeti pogajanja o uporabi Konvencije". 

V pismu je bilo tudi poudarjeno, da bi moral dvostranski sporazum o uporabi Konvencije predhoditi morebitnim gradbenim dejavnostim v tem delu Jadranskega morja.

Vendar pa je bil po Matanovićevi zamenjavi položaj ministra šest mesecev prost, te posle pa so opravljali namestnik ministra Saša Dalipagić in sekretar Igor Pejić. Oni bi morali odgovoriti, ali so v tem obdobju kaj ukrenili in ali so iz Republike Hrvaške prišli kakšni odgovori. Minister Ismir Jusko je uradno prevzel dolžnost maja 2016 in njegovi sodelavci bi ga morali seznaniti s temi odprtimi vprašanji.

Julija 2016, ko je bil podpisan sporazum o izgradnji mostu na Svilaju, je Jusko podal izjavo tudi o Pelješkem mostu:

- Ekspertna ekipa Bosne in Hercegovine in predstavniki Hrvaške so že leta 2006 uskladili stališča glede Pelješkega mostu. Če so ekspertne ekipe izgradnjo mostu že uskladile, ne vidim tu nič spornega – je dejal minister BiH in navedel, da bo Parlamentarno skupščino Bosne in Hercegovine seznanil z obstoječimi dokumenti in stališči, ki so bili usklajeni pred 10 leti. Vendar do danes to še ni bilo storjeno.