Bajram v največji povratniški soseski v Bosni in Hercegovini: Simbol vrnitve in obstoja

(Patria) - V Janji, največji povratniški soseski v Bosni in Hercegovini, Bajram ne doživljajo le kot verski praznik. Tukaj ima dodatno težo – simbol je vrnitve, obstoja in življenja, ki se je ponovno gradilo in se danes živi.

Med bajramskimi dnevi je v tem kraju v Semberiji čutiti posebno vzdušje – družine se zbirajo, hiše so odprte, ulice pa napolnjene s srečanji, pogovori in čestitkami, piše Federalna.ba.

Janja je danes kraj, kjer je vrnitev vidna na vsakem koraku – v obnovljenih domovih, vsakdanjem življenju in ljudeh, ki so se odločili ostati. V takšnem okolju Bajram dobi širši pomen in postane praznik, ki je povezan z občutkom pripadnosti in kontinuitete življenja.

Obiski sorodnikov in sosedov so nujen del praznovanja, odprta vrata in gostoljubnost pa so še vedno med najbolj prepoznavnimi značilnostmi tega kraja.

- Lepo vzdušje je, sobivamo. Naši sosedje nam čestitajo in vsi se dobro počutimo – pravi domačin Ilijaz Adžić.

Bajram v Janji ni le praznovanje enega dne, temveč potrditev življenja, ki se nenehno gradi. V kraju, ki je simbol vrnitve, ta praznik opominja na pomen skupnosti, tradicije in medsebojnega spoštovanja.

Predsednik izvršnega odbora Medžlisa Islamske skupnosti Janja hafiz Fahret Baćevac je poudaril, da ima versko življenje v tem kraju trdne temelje.

- Danes Medžlis Islamske skupnosti Janja šteje tri džemata oziroma tri mošeje. Kar zadeva sobivanje in življenje v Janji, so Bošnjaki v dobrem položaju. Obstajajo določene stvari, ki bi jih občinska oblast lahko izboljšala, vendar upamo, z Božjo pomočjo, da bo vse tako, kot mora biti – poudarja Baćevac.

Proces obnove traja že vrsto let, rezultati pa so vidni tako na verskem kot na infrastrukturnem področju.

Podpredsednik skupščine mesta Bijeljina Samir Baćevac poudarja, da so bili doseženi pomembni premiki.

- Mošeje smo obnovili pred 20 leti, obnovljeno je versko življenje. Prav tako iz leta v leto delamo na infrastrukturi in lahko rečemo, da smo Janjo in kraj, kjer živimo, preporodili.

Še ni povsem tako, kot želimo, vendar se trudimo, da bi bilo prijetno za vrnitev. Imamo tudi družine, ki se vračajo iz tujine, z Zahoda, ker tuje sonce ne greje tako kot naše sonce v domovini – pravi Baćevac.

Na procesu obnove ni pika, nenehno se dela na izgradnji infrastrukture, pa tudi verskih objektov.

Na območju Bijeljine in Janje je bilo do zdaj obnovljenih več mošej, med njimi Atik mošeja, mošeja Ahmed-age Krpića in mošeja Ahmed-bega Salihbegovića, ki je bila slovesno odprta lani.

V Islamski skupnosti napovedujejo nadaljevanje obnove in izgradnje, zato se v prihodnjem obdobju pričakuje tudi odprtje novih mošej, kar dodatno potrjuje kontinuiteto življenja in skupnosti v tem kraju.