Badnjević ignorira sodbo Sodišča BiH: IDDEEA zbira elektronske podpise državljanov 'na daljavo' brez zakonske podlage

(Patria) - Predstavniki Agencije za identifikacijske dokumente, evidence in izmenjavo podatkov BiH (IDDEEA) in MUP-a KS so prejšnji teden predstavili servis eDokumenti - CIPS, preko katerega državljani Kantona Sarajevo, kot je bilo rečeno, od zdaj naprej lahko elektronsko pridobijo CIPS potrdila, pod pogojem, da imajo veljaven elektronski podpis, deponiran v IDDEEA-i.

Nekaj dni pred tem dogodkom, ki je bil promoviran kot pomemben korak k digitalizaciji procesov in modernizaciji javne uprave, je Apelacijsko senat Sodišča BiH sprejel sodbo, s katero zavrne tožbo IDDEEA-e proti Odločbi Agencije za varstvo osebnih podatkov v BiH.

S to Odločbo je bilo IDDEEA-i predhodno prepovedano, da državljanom dodeljuje elektronski identiteto brez zakonske podlage, in naloženo je bilo, da izbriše osebne podatke državljanov BiH, ki so bili zbrani v fazi testiranja sistema elektronske identitete državljanov, piše Istraga.ba.

Kljub omenjeni sodni sodbi in prepovedi, ki jo je izdala Agencija za varstvo osebnih podatkov, je IDDEEA nadaljevala z razvijanjem e-storitev, v okviru katerih zbira elektronske podpise državljanov.

Direktor IDDEEA-e Almir Badnjević trdi, da se prepoved ne nanaša na servis eDokumenti, ker, kot pravi, "elektronski identiteto in kvalificirani elektronski podpis nimata nič skupnega drug z drugim".

- Namreč, iz "neznanja" in "nepoznavanja" tematike, so v to zgodbo elektronske identitete, ki je ukinjena od julija 2024. leta, omenjeni gospodje vpletli tudi zgodbo elektronskega podpisa, ki se nikjer ne omenja v odločbi Agencije AZLP ali Sodišča BiH.

Elektronski identiteto in kvalificirani elektronski podpis nimata nič skupnega drug z drugim. Pristojnost nad elektronskim podpisom ima izključno Ministrstvo za komunikacije in promet BiH - trdi Badnjević.

Vendar pa je iz sodbe Sodišča BiH razvidno, da se, v nasprotju z Badnjevićevimi trditvami, elektronski podpis omenja v največjem delu sodbe. Kot je bilo potrjeno s sodbo Apelacijskega senata Sodišča BiH z dne 28. novembra, je IDDEEA vzpostavila sistem in obdelovala podatke v testni fazi, ki niso predpisani z zakonom, ta sistem pa vključuje tudi elektronski podpis državljanov.

"Namreč, Zakon o elektronskem podpisu ne pozna terminov 'oddaljenega podpisa' ali 'podpisa v oblaku', niti z navedenim zakonom ni urejena obdelava osebnih podatkov, zato Agencija nima zakonske podlage za izdajanje podpisov v oblaku ali oddaljenih podpisov, glede na to, da je zakonsko pooblaščena za izdajanje kvalificiranih digitalnih podpisov, ki so sestavni del osebne izkaznice.

Torej, sistem elektronske identitete ni predpisan, zato ni urejen niti 'oddaljeni podpis' niti 'podpis v oblaku', ta sistem pa ne predpisuje niti Zakon o IDDEEA-i BiH", navaja v sodbi Sodišča BiH.



Termina "oddaljeni elektronski podpis" in "podpis v oblaku" se nanašata na način, kako se elektronski podpis tehnično ustvari in shrani.

Pri "oddaljenem" ali "cloud" podpisu certifikat in zasebni ključ nista na računalniku ali USB ključku državljana, temveč sta shranjena na strežnikih pooblaščenega ponudnika storitev. Državljani dokument podpišejo na daljavo, običajno z dvofaktorsko avtentikacijo (geslo in SMS koda, mobilna aplikacija, biometrija).

V primeru agencije IDDEEA je senat Sodišča BiH poudaril, da IDDEEA nima implementirane rešitve za tako imenovani podpis v oblaku, ter da "ima izključno vzpostavljene sisteme za izdajanje elektronskega podpisa, ki temelji na kvalificiranem potrdilu".

Elektronska obdelava podatkov na drugačen način in brez zakonske podlage, po oceni Apelacijskega senata, "odpira možnost zlorabe osebnih podatkov" državljanov.

"Ker je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov člen 18. Zakona o elektronskem podpisu, torej je predpisana zaščita osebnih podatkov tako, da lahko overitelj uporablja samo tiste osebne podatke, ki so nujno potrebni neposredno od osebe, na katero se nanašajo, ali z njenim soglasjem od tretje osebe, tožnik ni imel zakonske podlage za elektronsko obdelavo podatkov na drugačen način", so zaključili člani Senata.

Na podlagi sodnih in upravnih odločb je jasno, da IDDEEA trenutno nima pravne podlage, da od državljanov jemlje in deponira elektronske podpise na daljavo.

Kljub temu se je direktor Badnjević odločil ignorirati sodno sodbo in izkoristiti svojevrsten pravni vakuum, da bi vzpostavil sistem elektronskega izdajanja CIPS-a, ter teh dneh neumorno odpira urade za aktivacijo elektronskega podpisa v mestih po vsej BiH.

Novo Sarajevo, Doboj Jug, Usora, Čitluk, Bihać, Brčko so nekatera od mest, kjer so že vzpostavljeni registracijski uradi IDDEEA-e za aktivacijo kvalificiranega elektronskega podpisa.

Samo za projekte modernizacije centra za personalizacijo dokumentov in omrežno infrastrukturo ter opremo za personalizacijo in integracijo programske opreme je predviden strošek skoraj pet milijonov evrov.

Istraga je kontaktirala več strokovnjakov za kibernetsko varnost, ki so ocenili, da odpiranje lokalnih uradov za elektronske podpise brez predhodne vzpostavitve ustreznih varnostnih sistemov predstavlja resno tveganje pred možnimi hekerskimi vdori ter krajo in zlorabo podatkov državljanov.

Namreč, lokalni IT sistemi pogosto imajo nesigurna omrežja, ki so ranljiva na napade, odpre se tudi vprašanje usposobljenosti uslužbencev RA uradov, da odgovorijo na potencialne varnostne incidente.

Namesto odgovora na konkretna pravna in varnostna dileme, številne kritike, ki jih teh dneh prejema direktor IDDEEA-e Almir Badnjević, poskuša pretvoriti v politični problem, obtožujoč tiste, ki opozarjajo na pomanjkljivosti obstoječega sistema, za poskus rušenja pristojnosti državne agencije.

Politični interesi glede delovanja IDDEEA-e vsekakor obstajajo, in to ne samo v Republiki srbski, kjer aktualna oblast standardno ovira vse, kar nosi predznak državnega, ampak tudi v Federaciji BiH.

Digitalna transformacija in "revolucija javne uprave" je prednostni projekt ministra za komunikacije in promet Edina Forte, ki vztraja pri njeni čim hitrejši izvedbi, in ni dvoma, da bo prav ta segment Naša stranka izkoristila kot enega ključnih argumentov uspeha svojih političnih predstavnikov v prihajajočem volilnem letu.

Čeprav je Evropska komisija v svojem Poročilu o širitvi za leto 2025 navedla, da v BiH ni bil dosežen napredek na področju digitalne transformacije, Forto in Badnjević trdita, da "takšna ocena ne odraža dejanskega stanja" in da Bosna in Hercegovina razpolaga z digitalno infrastrukturo, ki "deluje po EU standardih".

Vprašanje ni, ali naj se digitalizacija izvede, ampak ali se bo izvedla zakonito, varno in v interesu državljanov, ali pa bodo ceno pospešene "revolucije" plačali prav tisti, katerih podatki se zbirajo v sivi coni prava in varnosti.