AZLP o ekskluzivnosti nekaterih medijev: Policijski organi dajejo podatke, nato pa se ustvarja podoba za javnost

Poročilo Agencije za varstvo osebnih podatkov v BiH za leto 2015 bo v ponedeljek pred poslanci Predstavniškega doma PS BiH na seji, posebna pozornost pa je namenjena obdelavi in varstvu podatkov v policijskem sektorju, piše bh. novinska agencija Patria.

Agencija je z analizo medijskih poročil prišla do zaključka, da policijski organi osebne podatke dajejo na voljo medijem ali omogočajo dostop do njih v nasprotju z zakonskimi določbami, predvsem z načelom, ki zavezuje policijske organe kot upravljavce, da „osebnih podatkov, ki jih zbira za posebne, izrecne in zakonite namene, ne obdeluje na način, ki ni v skladu s tem namenom".

Iz Agencije navajajo, da se z objavljanjem teh podatkov ustvarja podoba kazenskih postopkov za javnost, s čimer se škoduje tako zasebnemu kot javnemu interesu.

- Postavlja se vprašanje, kako imajo določeni mediji ekskluzivnost, da dobijo določeno informacijo, in ali za tem obstaja določena oblika korupcije.

Agencija se v poročilu posebej posveča posnetkom prijetij osumljencev, pogosto tudi v spodnjem perilu, ter navaja, da takšni posnetki ne morejo predstavljati javnega interesa.

- Preiskava in prijetje osumljencev pomenita vmešavanje v njihovo zasebnost, za kar ima policija pooblastilo. Gre za to, da mora biti vmešavanje države prek policijskih organov v pravico do zasebnega življenja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov zakonito.

Izvajanje policijskih pooblastil vključuje tudi obdelavo osebnih podatkov, vendar mora biti to v skladu z načeli zakonite obdelave osebnih podatkov. To pomeni, da se policijsko pooblastilo uporablja na način, ki ima najmanj škodljivih posledic za nosilca podatkov, kar vodi do t. i. sorazmernosti oziroma načela, da se osebni podatki obdelujejo le v obsegu in meri, ki je nujna za dosego določenega namena.

- Ni povsem jasno, čigavi so posnetki prijetij. Ali so policijski? Če so, se postavlja veliko vprašanj, kot so: kakšna je pravna podlaga in namen, kako so bili dani na voljo medijem itd. Zakon o kazenskem postopku pozna snemanje izvedenih dejanj v kazenskem postopku z avdio-vizualnimi sredstvi, vendar je bil tudi tu zakonodajalec jasen, in sicer da se posnetki ne smejo javno prikazovati brez pisnega soglasja strank in udeležencev snemanja. Če so medijski, se postavljajo vprašanja druge vrste: od kod mediji na prijetju, ekskluzivnost posameznih medijev pri dostopu do informacij in podobno – navajajo iz Agencije.

Sprejemljivo ni, da mati za smrt otroka izve prek medijev, in o tem morajo skrbeti tako mediji kot tisti, ki jim dajejo te podatke ali omogočajo dostop do njih. Evropski standardi so tudi v tem delu jasni. Agencija bo v okviru svojih pristojnosti v prihodnjem obdobju na teh področjih izvedla določene aktivnosti z ustreznimi institucijami. Za Agencijo ni dvoma, da so javni organi dolžni obveščati javnost, vendar mora biti to uravnoteženo med pravico do informacije in pravico do varstva osebnih podatkov, za kar obstajajo standardi.