Azerbajdžanski uradnik:: Baku in Erevan nista daleč od podpisa mirovnega sporazuma

(Patria) - Azerbajdžan in Armenija nista daleč od sklenitve mirovnega sporazuma, Baku pa meni, da je treba ukrepati z usmeritvijo na rezultate, je dejal posebni predsedniški predstavnik Azerbajdžana Elčin Amirbajov, je poročala agencija TASS.

„Pomembno je razumeti, da v tej ključni fazi pogajanj, kjer očitno nismo tako daleč od končnega sporazuma, potrebujemo vajo, usmerjeno na rezultate,“ je dejal Amirbajov.

Amirbajov je dejal, da je Azerbajdžan predlagal pet osnovnih načel, ki so tvorila osnovo osnutka mirovnega sporazuma, in sicer: medsebojno spoštovanje ozemeljske celovitosti, suverenost in nedotakljivost mednarodno priznanih meja, opustitev kakršnih koli ozemeljskih zahtevkov drug do drugega zdaj in v prihodnosti, opustitev kakršnih koli dejanj, ki so v nasprotju z Ustanovno listino Združenih narodov, kot sta uporaba sile ali grožnje, razmejitev med Armenijo in Azerbajdžanom ter odprtje prometnih povezav med državama.

Baku si prav tako želi, da bi sporazum zagotovil nekakšen mehanizem za reševanje sporov, je poudaril tiskovni predstavnik azerbajdžanskega predsednika.

„Naša prednost bi bila, da imamo mirovne sporazume. Člen, ki bi govoril o nekakšni dvostranski komisiji, ki bi jo bilo treba ustanoviti za reševanje vseh teh nesporazumov ali razlik v razlagah med nami,“ je pojasnil.

Glede vprašanja odblokade cest je Amirbajov poudaril, da so prometne povezave med glavnim kopenskim delom Azerbajdžana na vzhodu in njegovo eksklavo Nahičevan na zahodu, ki mora potekati skozi Armenijo, ključne za Baku z vidika nacionalne varnosti, pa tudi za zagotavljanje alternativne poti znotraj Srednjega koridorja (Transkaspijske mednarodne prometne poti).

„Seveda ne moremo prisiliti Armenije, da izpolni, kar se je zavezala, in nesmiselno je namigovati, da bi izvedli invazijo, da bi ta koridor vsilili s silo ali podobno. Zato smo se obrnili na Iran kot načrt B za izgradnjo cestne in železniške povezave skozi Iran,“ je dejal Amirbajov.

Dodal je, da bi obstoj alternativne poti lahko „prisilil Armenijo, da spozna, koliko bi lahko izgubila, če se bo še naprej upirala povezavi, ki poteka skozi njeno državo“.