Arnaut: Kaj resolucija o genocidu v Srebrenici v avstralskem parlamentu pove o tej državi

(Patria) - Damir Arnaut, poslanec v predstavniškem domu parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine, je komentiral dogajanje v Avstraliji v zvezi z Novakom Đokovićem.

"Saga okoli (ne)vstopa Novaka Đokovića v Avstralijo me je spomnila na standarde, ki sem jim bil priča kot veleposlanik Bosne in Hercegovine. Resnica, pravica, vladavina prava in enakost pred zakonom so vrednote, ki jih Avstralci združujejo s terminom "Fair dinkum" – termin, ki ga ni mogoče prevesti, a ki v enem od svojih kontekstov pomeni pravičnost in enake možnosti. Zato me enako grozijo razmišljanja, da so Avstralci "preveč strogi", ker ne naredijo izjeme za "nekoga kot je Novak Đoković", kot tudi, da so mu vstop prepovedali zaradi njegovega porekla.

Prva stvar, ki sem jo naredil ob prihodu v Avstralijo, je bila, da sem naše državljane vprašal, kakšni so njihovi prioriteti. Ti so bili po tem vrstnem redu: začetek pogajanj o sporazumu o socialni varnosti, priznanje bh. vozniških dovoljenj in resolucija o genocidu v Srebrenici v avstralskem parlamentu.

Nato sem naredil ogromen zemljevid zveznih volilnih enot – 151 – in v vsako vpisal število Bosancev in Hercegovcev, ki tam živijo, pri čemer sem uporabil podrobni popis prebivalstva, ki ga ta država izvaja vsakih pet let.
Tretja stvar je bila obiskati vsakega poslanca, v čigar enoti je živelo več kot 50 naših državljanov.

Dejstvo, da sem veleposlanik, je bilo dovolj, da sem dobil vljudnostni sestanek. Podatek, da več kot 50 potencialnih volivcev ima stališče do nekega vprašanja, je bil dovolj, da sem dobil njihovo pozornost in drugi sestanek. Vendar pa je bilo za njihov glas ali posredovanje pri ministrih nujno predložiti trdne dokaze in argumente.

Začetek pogajanj o sporazumu o socialni varnosti sem dosegel, ker sem premierki Gillard predložil natančne podatke o prihrankih, ki jih bo Avstralija dosegla, če se bodo naši ljudje, ki uporabljajo brezplačna stanovanja in zdravstveno zavarovanje, vrnili v Bosno in Hercegovino ter prenehali z njihovo uporabo, kar bodo storili le, če bodo lahko še naprej prejemali pokojnino, ko zapustijo Avstralijo. Drugo sem dokazal z njihovimi številnimi pismi.

Priznanje bh. vozniških dovoljenj sem dosegel s tem, da sem s stotinami dokumentov dokazal, da so standardi izpitov in integritete vozniških dovoljenj v Bosni in Hercegovini na isti ali celo višji ravni kot v Avstraliji. Kako mukotrpen je bil ta proces, kaže dejstvo, da je naša država deset let kasneje ena od samo 25 suverenih držav, katerih vozniška dovoljenja Avstralija priznava. Še več, od teh 25 jih samo BiH in še tri niso članice EU in/ali NATA. Te tri so Nova Zelandija, Japonska in Singapur. Vendar je edino vprašanje med celotnim postopkom bilo, ali izpolnjujemo pogoje in zadovoljujemo njihove visoke standarde.

Resolucija o genocidu v Srebrenici pa je najboljši primer avstralskega poštenega pristopa. Te resolucije nisem napisal, ampak sem jo prepisal. Ciljno sem uporabljal dobesedne citate iz sodb Meddržavnega sodišča pravice in Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo. Srbska veleposlanica me je po hodnikih parlamenta spremljala v korak s trditvami, da niso resnični deli, kot so "Vojska in policija Republike Srbske so ločile moške, stare od 16 do 60 ali 70 let, od njihovih družin" ali "to so bila dejanja genocida, ki so jih zagrešili pripadniki Vojske Republike Srbske v Srebrenici in njeni okolici...".

Uradni sponzor resolucije Michael Danby, čigar dedek in babica sta bila ubita v Auschwitzu, je veleposlanico vsakič napotil na sodišča, ki so napisala te stavke, na kar je opozoril tudi Tonyja Abbotta, takratnega vodjo opozicije in kasnejšega premierja, ki je zahteval odlog glasovanja zaradi pisem, ki jih je prejel od nasprotnikov resolucije. Dejstvo, da je srbska diaspora petkrat večja od bosanskohercegovske, ni moglo prevagati sodnih odločb.

Danby me je le prosil, naj mu "z leđa odstranim veleposlanika Turčije", ki je prav tako lobiral proti resoluciji, ker se je bal, da bo "precedens za armenske zahteve". Ponosen sem, da se bo kmalu dopolnila desetletnica od sprejetja moje resolucije v avstralskem parlamentu, pa tudi, da je bil genocid nad Armenci pred dvema mesecema končno priznan v tem telesu.

Avstralija uživa neomejene vire, prijetno podnebje, neobremenjeno zgodovino, oddaljenost od problemov preostalega sveta ter vse druge oblike blaginje. Zato si lahko privošči, da glede večine vprašanj zavzame pošten pristop. Vstop Đokovića v Avstralijo je bil izpodbijan izključno zaradi dvomov v integriteto njegove zdravstvene dokumentacije. Če se v ponedeljek ti dvomi pred sodiščem potrdijo, bo deportiran, če pa se z dokazi ovržejo, mu bo vstop omogočen. Odločitev se niti v enem delu ne bo vodila po argumentih, kot je "veš, kdo sem jaz", niti po Đokovićevim poreklu. Samo po dejstvih. In kot taka bo poštena. To je Avstralija", je zapisal Arnaut.