Arnaut: Obtožnica za Dobrovoljačko je "zloraba postopka", pričakujem odziv Brammertza

(Patria) - Poslanik v Predstavniškem domu Parlamentarne skupščine BiH Damir Arnaut (Naša stranka) je obsodil vložitev obtožnice v primeru "Dobrovoljačka" s strani tožilstva BiH, glede na to, da ni dogodka iz obdobja agresije na Bosno in Hercegovino, ki bi bil pred toliko različnimi instancami že dobil tožilski in sodni epilog. V vseh teh primerih so bili zaključki enaki: ni krivdne odgovornosti vojaškega in političnega vodstva Republike BiH, kolona vozil JLA pa je predstavljala "legitimen vojaški cilj".

Arnaut spominja, da je haaško sodišče pred 20 leti izvedlo obsežno preiskavo, ki je zajela tudi Ejupa Ganića, Jovana Divjaka, Jusufa Pušino in druge, ter je s svojimi akti z dne 17. junija 2003 uradno "zavzelo stališče, da so dokazi nezadostni po mednarodnih standardih, da bi dali razumen temelj za prepričanje", da so navedene osebe storile kršitve mednarodnega humanitarnega prava.

To stališče haaškega sodišča je spremljalo tudi sodišče v Londonu, ko je julija 2010 zavrnilo zahtevo Republike Srbije za izročitev Ejupa Ganića. Sodišče je takrat zaključilo, da čeprav tožilska odločitev haaškega sodišča kot taka ne krši pravice, da ne bo dvakrat sojen za isto stvar (non bis in idem), "vzpostavlja zelo pomembno oviro za kakršno koli drugo obtožnico". Sodnica Workman je poudarila, da "zato pripisuje znatno težo dejstvu, da obtožnica ni bila vložena".

Še več, sodnica Workman je v isti sodbi zaključila, da jo kombinacija njenega in pričevanja Noela Malcolma "vodi v prepričanje, da je ta postopek sprožen in da se uporablja za politične cilje, ter da kot tak predstavlja zlorabo postopka pred tem sodiščem", spominja Arnaut. Skoraj identične ugotovitve je sprejelo tudi sodišče na Dunaju v primeru zahteve za izročitev Jovana Divjaka.

Glede na vse moje izkušnje iz londonskega in dunajskega procesa, vključno s tisoči prebranih strani dokumentacije, nimam nikakršnega dvoma, da je bil cilj Srbije in Republike Srbske pri sprožanju in vodenju teh postopkov izenačiti odgovornost vojaškega in političnega vrha teh dveh strani v sporu – agresorja in branitelja, poudarja Arnaut. Vendar pa je po teh dveh debaklih, ki sta vključevala tudi uradno priznanje, da je sodelovala pri agresiji na Bosno in Hercegovino, Srbija opustila nadaljnji pregon najvišjih predstavnikov RBiH. Interpolove rdeče tiralice so bile umaknjene, mednarodni tožilec na tožilstvu BiH Jude Romano pa je uradno zaprl preiskavo zoper te osebe.

Včerajšnja odločitev tožilstva BiH je zato ne le napačna, ampak sem prepričan, da predstavlja "zlorabo postopka" pred sodiščem BiH na enak način, kot je sodnica Workman označila srbsko zahtevo pred sodiščem v Londonu, pravi Arnaut.

Arnaut dodaja, da trditev tožilstva, da je Ganić vedel, da Alija Izetbegović "ni ujet", predstavlja ne le laž, ampak neposredno zanikanje dejstev, nedvoumno ugotovljenih s strani haaškega sodišča, sodišča v Londonu, sodišča na Dunaju, mednarodnih tožilcev na tožilstvu BiH ter številnih prič – da je bil Izetbegović ugrabljen s strani oboroženih formacij druge države.

Glede na vse navedeno pričakujem odziv glavnega tožilca Rezidualnega mehanizma Sergeja Brammertza, še posebej v luči dejstva, da takšna poteza tožilstva BiH postavlja pod vprašaj desetletja dela haaškega sodišča in mednarodnih tožilcev v Bosni in Hercegovini, zaključuje Arnaut.