Arnaut odgovoril na rasistične napade HDZ-ja

(Patria) - Ambasador Bosne in Hercegovine v SR Nemčiji Damir Arnaut je odgovoril na, kot je dejal, okrepljene napade uradnikov in medijev HDZ, ki dobivajo rasistične konotacije, v zvezi z njegovo reakcijo na potovanje državne poslanke Darijane Filipović v imenu Bosne in Hercegovine s potnim listom Republike Hrvaške. Njegovo reakcijo prenašamo v celoti.

„Zakon o potnih listinah BiH državljanom BiH prepoveduje prestop meje BiH s potnimi listi drugih držav z globe od 100 do 400 KM,“ opozarja Arnaut in dodaja:

„Kljub tej eksplicitni določbi, ki jo je sprejel državni parlament, je poslanka v tem istem parlamentu Darijana Filipović službam tega parlamenta sporočila, da bo na zasedanje Parlamentarne skupščine Sveta Evrope kot predstavnica Bosne in Hercegovine potovala s potnim listom Republike Hrvaške. Te službe so, kljub jasnim zakonskim določbam, o tem obvestile Ministrstvo za zunanje zadeve BiH in Granično policijo BiH. MZP BiH je, zanemarjajoč zakon, to posredoval Ambasadi BiH v Berlinu.“

„Ko sem na to uradno opozoril, je sledil uigran rafal uradnikov in portalov HDZ, ki je usmerjen tudi v mojega družino, pri čemer se uporabljajo rasistične navedbe v najboljši tradiciji ustanovitelja matične stranke, ki je nekoč trdil, da je srečen, ker mu „žena ni ne Srbkinja ne Judinja“. Kakor insinuacije o „kulturnem kontekstu“ moje žene ali trditve, da naši otroci „nedeljo hodijo k maši.“ Ne hodijo! To so otroci iz mešanega zakona, ki se zaradi tega ne morejo potegovati za člane Predsedstva BiH, za razliko od Dragana Čovića, ki to pravico ima, vendar se kandidature boji, razen če bo v volilnem zakonu BiH zapisano, da bo izvoljen,“ pravi Arnaut.

Ambasador Arnaut opozarja, da se je ta zakonska določba začela intenzivno izvajati med pandemijo, ko so bile uvedene omejitve za vstop tujih državljanov v Bosno in Hercegovino ter vstopi z bh. osebno izkaznico. „Številni naši ljudje z dvojnim državljanstvom so se takrat na mejnih prehodih pojavljali s tujimi potnimi listi, ob predložitvi drugih dokazov o bh. državljanstvu. Naši mejni policisti so jih s temi dokazi spustili v domovino, vendar so jim tudi redno izdajali prekrškovne naloge zaradi uporabe tujega potnega lista,“ pravi Arnaut in to ponazori s številnimi medijskimi besedili iz tega obdobja.

Dodaja, da je takrat v vlogi državnega poslanca vprašal mejno policijo, ali ta zakon vestno uporabljajo tudi do državnih funkcionarjev, „konkretno do takratne glavne tožilke BiH, zdaj črno listo, Gordane Tadić, katere prestop meje BiH s hrvaškim potnim listom je bil napovedan. Takratni direktor GP BiH, danes begunec pred bh. pravosodjem, Zoran Galić, je vztrajno zavračal odgovor,“ poudarja Arnaut.

„Ta salva, zato, ni bila izstreljena zaradi primera v prilogi: gospe hrvaške narodnosti, katere „hči se je poročila v Metkoviću“ in ki je prejela prekrškovni nalog v višini 200 KM ob vrnitvi s poroke. Še posebej ni bila narejena zaradi Bošnjaka iz Švedske, ki mu je bila izrečena enaka globa. Za te ljudi sem se takrat boril, proti Galiću, Tadiću in ostali mašineriji HDZ. Ta salva je bila izstreljena, ker ta mašinerija, danes kot takrat, meni, da so nad zakonom. Da za državno poslanko ne veljajo enaka pravila kot za gospo, ki poroči hčer,“ pravi Arnaut in zaključuje:

„In dokler to menijo, in še posebej, dokler MZP BiH to podpira s posredovanjem takšnih dopisov, ni upanja, da bo Borjana Krišto spoštovala zakon in dostavila imenovanje Nebojše Vukanovića. Ni upanja, da bo GP BiH ustavil druge begunce pred bh. pravosodjem na visokih položajih. Prav zaradi strahu pred izvajanjem zakona HDZ ne želi Vukana na mestu ministra za varnost. Mimogrede, še pred Filipović sem poslal identično opozorilo glede svetovalca ministra za zunanje zadeve, ki je na službeno potovanje v imenu Bosne in Hercegovine napovedan s švedskim potnim listom. To niso nacionalna vprašanja, temveč vprašanja vladavine prava. Tu sva Vukan in jaz na eni strani, navedeni pa na drugi.“