Armija RBiH je 9. maja obranila Drežnico s junaškim bojem proti številčnejšim in bolje oboroženim silam HVO in HV

(Patria) - Na današnji dan leta 1993, v sklopu splošnega napada sil Hrvaškega obrambnega sveta (HVO) in Hrvaške vojske (HV) na Mostar, je bila napadena tudi Drežnica.

- Borci Armade Republike Bosne in Hercegovine in pripadniki Ministrstva za notranje zadeve Republike Bosne in Hercegovine so nudili junaški odpor, ustavili agresorja, obranili Mostar in Drežnico ter ustvarili predpogoje za deblokado mesta.

Tega dne se je začelo eno najkrvavejših obleganj Mostarja v njegovi zgodovini. V popolnem obkoljenju se je znašlo veliko civilistov iz Mostarja, pa tudi beguncev iz celotne Hercegovine - navajajo iz Spominskega centra Drežnica.

Dodajajo, da je po tem, ko je HVO 9. aprila nasilno prevzel položaje na območju Ravni in Ledenic, z obveščevalnim delom opazil stalna izvidovanja in priprave na napad na položaje 4. bataljona v Drežnici, pri mostu Bijela, Jasenjanih in sami Drežnici, o čemer je bila obveščena tudi komanda 41. motorizirane brigade "Slavne".

- Župnijski urad, kot tudi drugi objekti v krogu cerkve "Vsi sveti" v Donji Drežnici, so služili kot poveljniško mesto, komunikacijski center in logistična baza Samostalne satnije HVO Drežnica (Drežnica, Grabovica in Vrdi), ki je štela več kot 160 oboroženih in opremljenih borcev.

Sredi aprila 1993 je prišlo do večjega premika sredstev iz kroga cerkve proti Grabovici in Vrdima, kar je organiziral župnik Jozo (Markov) Blažević, znan kot Joko, aktivni pripadnik Samostalne satnije HVO Drežnica, medtem ko je manjše število borcev še naprej ostalo prisotno na tem območju.

Od 16. aprila je bila Drežnica v popolni hermetični blokadi. Promet po magistralni cesti proti Mostarju in Jablanici je bil popolnoma onemogočen zaradi točk HVO v Salakovcu in Grabovici, pa tudi zaradi že prej vzpostavljenih točk proti Gorancem in Posušju.

Prekinjena je bila vsaka povezava, razen radijske, s komando brigade, tako da je bataljon Drežnica ostal edina enota 4. korpusa, fizično ločena od ostalih enot - opozarjajo iz Spominskega centra Drežnica.

Cilj je razbiti obrambne linije Armade Republike Bosne in Hercegovine

17. aprila je HVO napadel vasi Soviće in Doljane pri Jablanici, ko so bili storjeni grozljivi zločini in pregon bošnjaškega prebivalstva. Razmere v Mostarju so iz dneva v dan postajale vse bolj zapletene, zato je tudi komanda bataljona izvajala priprave na morebiten napad na Drežnico.

Po odredbi Ilije Vrljića št. 02-1458/93 z dne 16. 4. 1993, so sile 2. brigade HVO, v sodelovanju z drugimi enotami, zgodaj zjutraj 9. maja, v poskusu uresničitve svojih političnih in vojaških ciljev, izvedle močan topniško-pehotni napad na obrambne linije 4. bataljona in naseljena mesta v Drežnici.

Za izvedbo te naloge je bila angažirana celotna 2. brigada HVO: iz smeri Vrdov je delovala 3. bojna, iz smeri Belega Polja pa 1. in 5. bojna ob podpori topniških in oklepnih enot.

- Cilj napada je bil razbiti obrambne linije Armade Republike Bosne in Hercegovine, nameščene v Drežnici, zavzeti cestno komunikacijo M-17, vzpostaviti nadzor nad celotnim območjem Donje Drežnice ter obkoliti Gornjo Drežnico, po čemer bi v sodelovanju s silami iz Posušja to območje vzeli pod nadzor.

Načrtovano je bilo nevtralizirati vse, ki nudijo odpor, ostale razorožiti in preganjati, se povezati s silami HVO v Grabovici in nadaljevati napredovanje proti Jablanici.

Sočasno so bili napadeni tudi položaji bataljona na območju Ušća in Tramošnika, položaj pri mostu Bijela ter položaji na Jasenjanih - navajajo iz Spominskega centra Drežnica.

Sile HVO niso dosegle svojega glavnega cilja

Močni pehotni boji so potekali ves dan v Donji Drežnici. Borci bataljona Drežnica so nudili srdit odpor, razbili diverzantske skupine HVO in nevtralizirali voditelje napada, med njimi poveljnika 3. satnije 3. bojne (Vinske) Marina Marića, znanega kot Dasa.

Tega dne so borci večkrat poskušali prebiti obrambne linije v Tramošniku in na območju Ušća, vendar neuspešno in z velikimi izgubami v moštvu, po čemer so bili prisiljeni na umik.

Več kot 100 borcev iz Gornje Drežnice je prispelo kot okrepitev v Donjo Drežnico.

- Napadi so bili uspešno odbiti, obrambne linije utrjene, borci pa pripravljeni na nadaljevanje boja in obrambo Drežnice. Deset naših borcev na položaju pri mostu Bijela ni uspelo nuditi odpor veliko močnejšim silam HVO, ki so napadale s treh smeri z vso silovitostjo in vsemi razpoložljivimi sredstvi. Naše enote na Jasenjanih so se pod močnim topniškim napadom umaknile na Gornja Sela in tam oblikovale obrambno linijo. Sile HVO so zavzele položaje na Bijeli in Jasenjanih, vendar niso dosegle svojega glavnega cilja – zavzetja Drežnice in povezovanja s svojo satnijo v Grabovici.

Drežnica je bila obranjena, vendar je ostala popolnoma blokirana in obkoljena s silami HVO iz smeri Mostarja, Grabovice, Gorancev in Posušja. Med nočjo 9. maja je komanda bataljona prejela sporočilo: "Orel pristane na vodo ob 3:00, počakajte s 50 borci na dogovorjenem mestu."

To je bilo sporočilo za uresničitev predhodno dogovorjenega načrta s Posebnim odredom ŠVK "Zulfikar" za osvoboditev močnega in ekstremnega oporišča HVO v Grabovici, ki upravno pripada Krajevni skupnosti Drežnica - spominjajo.

Skupina 50 borcev bataljona Drežnica se je pripravila na napad in osvoboditev območja severno od mostu Drežnica proti Jablanici.

Zgodaj zjutraj 10. maja se je transporter HVO iz smeri Mostarja z večjo skupino borcev iz Belega Polja približal mostu v Drežnici in odprl ogenj po naših položajih na območju Ušća.

Osvobojena je bila hidroelektrarna Grabovica

- Naši borci so odgovorili s silovitim ognjem. Natančne minometne granate kalibra 60 mm, izstreljene s položaja Greben, so ustavile njihovo napredovanje, po čemer so bili borci prisiljeni na umik.

Posebni odred za posebne namene "Zulfikar" je tisto jutro napadel močno in ekstremno oporišče HVO v Grabovici. V napad so se podali tudi borci iz Drežnice. Sile HVO v Grabovici so bile razbite in poražene. Ujet je bil transporter s PAM-om, PAM, pa tudi znatne količine pehotnega orožja in MTS-a. Ujeta je bila tudi večja skupina borcev, med njimi poveljnik satnije HVO Drežnica Karlo Marić.

Med boji je umrlo več borcev, med njimi narednik Franjo Zadro, nekdanji sekretar Krajevne skupnosti Drežnica.

Osvobojena je bila hidroelektrarna Grabovica, kot tudi naselja Sjenčine, Ominje, Ćopi, Donja Grabovica in Grabovica, torej celotno ozemlje od Drežnice do Jablanice. Siloviti pehotno-topniški napadi na položaje bataljona pri izlivu Drežanke v Neretvo so se nadaljevali tudi naslednje dni, vendar se branilci Drežnice niso umikali.

Zavedajoč se, da niso dosegli svojih ciljev v Mostarju, da niso zavzeli Drežnice niti se povezali s silami v Grabovici, in se bojujoč se napadov enot ARBiH iz smeri Jablanice in Konjica, so se sile HVO umaknile v Belo Polje, oblikovale linijo Ravni-Salakovac, ter porušile mostova Jasen in Bijela.

Mostar je bil obranjen. Drežnica je bila obranjena. Grabovica je bila osvobojena.

Vzpostavljen je bil stik in omogočena komunikacija ter sodelovanje z enotami iz smeri Jablanice, s čimer so bili ustvarjeni predpogoji za deblokado Mostarja, ki bo sledila konec junija.

Končna obramba Drežnice brez osvoboditve Grabovice bi bila skoraj nemogoča, tako kot bi bila deblokada Mostarja znatno težja, če bi HVO 9. maja 1993 zavzel Drežnico, se povezal s svojimi silami v Grabovici in napredoval naprej proti Jablanici - navajajo iz Spominskega centra Drežnica.