Arifagić in Alić preživela taborišča: Vrnil sta se v Kozarac, da bi branila domovino

SARAJEVO, (Patria) - Jusuf Arifagić, človek, ki je bil v treh prizoriščih taborišč Keraterm, Omarska, Trnopolje, je sinoči spregovoril v Centralnem dnevniku. Iz Norveške se je vrnil v Kozarac, kjer je odprl podjetje.

„Vsako noč so ljudi v taborišču Keraterm odvajali in likvidirali. Ena sekunda, ena minuta sta trajali kot večnost,“ pripoveduje Arifagić.

Pripovedoval je o enem izmed zapornikov, ki je bil tako pretepen, da je umrl. Vsak dan je gledal smrti v oči.

„Zapornik, ki je preživel grozote taborišča, jih ne more ubežati, ne glede na to, kam gre. Moje podjetje in farma sta tri kilometre od Keraterma. Hodim skozi Omarsko in vsi se spominjajo Arifagića. Moramo govoriti o taboriščih, o Kazanih, o Ovčari, o vseh moriščih,“ pravi Arifagić.

Zgradil je največjo farmo norveških krav v Bosanski Krupi in Bosanskem Petrovcu.

„Edini sem človek, ki mu je dovoljeno kupiti živa goveda, danes pri meni na farmi delajo Bošnjaki, katoliki in Srbi ter ukrajinska manjšina in jedo skupaj. Norvežanom sem rekel, da bodo te krave prispevale k spravi. Moji delavci so srbski povratniki v Bosanski Petrovac, ki delijo isto usodo kot Jusuf. O molku iz Sarajeva glede Krajine bi lahko govoril dneve. Moje usode v Kozarcu in nas Kozarčanov nihče ne bo prišel reševat. Sarajeva se nikoli nisem odrekel, niti svoje domovine. Če bi se, bi ostal nekje na severu Evrope. Zagotovo sem žrtvoval življenje svojih otrok in žene, da bi ohranil življenje Kozarčanov,“ pripoveduje Arifagić.

Zadnja velika kraja BiH je kmetijsko zemljišče, sporoča Arifagić.

„63 odstotkov ali morda več ozemlja je vpisanih na BiH. Kaj bomo, ko ostanemo brez zemlje? Morda bomo leta 2022 prišli k pameti. V tem trenutku cene hrane rastejo tako hitro, da se bojim, da bo kmalu veliko lačnih. Kaj če ljudje izstopijo na ulice? Tisti, ki bo dominiral s kmetijskim zemljiščem in vodo, bo dominiral s svetom. Imamo božji dar, imamo bosanskega človeka, imamo genetski kod v človeku, ki se bo vračal in se vrnil v Bosno. Te zemlje ne bom zapustil brez boja. Moj cilj je, da svojim otrokom zapustim domovino, ne da bi bili beduini. Leta so me klicali begunec, sovražim to besedo najbolj na svetu. Želim si ponosno hoditi po čaršiji, obiskati grob svojega očeta. Želim srečati ljudi, ki so mi dragi. Želim vsak dan gledati resnici v oči, ne pa sklanjati glave. Le trajni mir lahko zagotovi obstoj za preživetje,“ pravi Arifagić.

Fikret Alić, ki je bil zapornik v taborišču Trnopolje v Prijedoru, čigar slika je bila objavljena na naslovnici revije Time po tem, ko so svetovni mediji odkrili taborišče poleti 1992, danes živi v Kozarcu. 

„Živim lepo, le nepravičnost me požira. Požira me nepravičnost, ker še danes pljuvajo po nas, kdorkoli hoče. Nimamo nikakršnih pravic, zločinci pa se dvigajo. Nas je bilo 30.000, ki smo doživeli mučenje, nekateri manj, nekateri več,“ je dejal Alić.

Preživelim zapornikom še danes ni jasno, zakaj nikoli ni bil sprejet zakon o prepovedi zanikanja genocida.

Kljub temu Alić za konec pošilja sporočilo miru.

„Obrnimo se k prihodnosti, postavimo spomenike vsem civilnim žrtvam vojne. Obrnimo se k spravi,“ je dejal Alić.