Arapović: Dodikov zahtjev ni skrb za bh. gospodarstvo, temveč poskus udara na centralno banko

Piše: Adis Arapović

---

Iskal bom, da se ukine negativna obrestna mera obveznih rezerv, da se zmanjša za polovico, torej da bo 5 odstotkov. S tem bi se preko centralne banke sprostili dve in pol milijardi konvertibilnih mark likvidnih sredstev, što bo vplivalo na likvidnost bank in možnost, da sledijo gibanjem v gospodarstvu," je dejal član Predsedstva BiH Milorad Dodik v Banjaluki 16.03. zjutraj.

Istega dne popoldne je Predsedstvo BiH sprejelo sklep št. 13, ki se glasi „Predsedstvo BiH in druge pristojne institucije bodo preučile možnost uporabe rezervnih sredstev Centralne banke BiH za blažitev učinkov te krize.“

Vsaka državna intervencija v monetarni sistem je vedno tvegana, ko pa se to dela v nedokončanih državah, kot je Bosna in Hercegovina, je takšna intervencija zelo nevarna. Dodikov, po kdo ve kolikokrat ponovljen zahtevek, da se razpakirajo rezerve Centralne banke, je bolj preračunljiv in nevaren lov v kalnem kot skrb za gospodarstvo.

Zakaj? Obvezna stopnja rezerv Centralne banke, s katero se zagotavljajo depoziti državljanov in podjetij v bankah, je bila zmanjšana na 10 odstotkov zaradi posledic finančne krize pred 10 leti, da bi bile banke motivirane, preko cenejših kreditov, plasirati denar v gospodarstvo. Vendar zmanjšanje stopnje obveznih rezerv ni bilo učinkovito, zato so banke, zaradi lastnega interesa, nadaljevale z držečjem znatno več rezerv od predpisane stopnje.

Na dan 16.03.2020. je znesek sredstev obveznih rezerv v Centralni banki 5,5 milijard KM(!), medtem ko je znesek obveznih rezerv nad predpisano stopnjo 2,8 milijarde KM!!! To je dvakrat več od potrebnega, kar pomeni, da imajo komercialne banke ogromen višek denarja, ki ga ne plasirajo ne v gospodarstvo, ne prebivalstvu, ne vladam. Zakaj se to vprašanje ni odprlo na izrednih sejah?

Torej, ni potrebno bankam zmanjševati obvezne stopnje rezerv. To ne bo imelo nobenega učinka na pomoč gospodarstvu, ker banke že imajo višek denarja. Kaj je potem cilj zmanjšanja te stopnje na 5% po predlogu Milorada Dodika?

V izrednih okoliščinah, pod krinko boja proti virusu, se v resnici ponavlja politični udar na Centralno banko, stabilno valuto in uspešen monetarni sistem, ki dokazujejo, da Bosna in Hercegovina kot država lahko uspe. Destabilizacija valute je vedno najboljša pot za anarhijo in disolucijo države.
Da povzamemo: na ves višek rezerv, ki ga banke držijo, Centralna banka plačuje negativne obrestne stopnje (konec leta 2019 je ta stopnja znašala -0,5%).

Torej, držanje teh viškov pri Centralni banki predstavlja izgubo denarja za banke. Kljub temu banke to, zaradi zmanjšanja tveganja, delajo kljub možnosti, da ta sredstva plasirajo v gospodarstvo in državljanom BiH. Predlagani Dodikov ukrep je popolnoma nasproten izrečenemu namenu, in sicer, da banke plasirajo sredstva prebivalstvu in gospodarstvu zdaj, ko je to najbolj potrebno, in povečajo likvidnost v ekonomskem sistemu. Ukrep bi samo zmanjšal izgubo bankam in jih spodbudil, da držijo dodatne rezerve, ker jih razbremeni stroška, ko ne plasirajo sredstev skozi kredite. Gospodarstvo pa bi dobilo še manj. Namesto, da se najde način, da se obstoječi višek denarja usmeri v pokleknjeno gospodarstvo, bi vlade vsaj komercialnim bankam garantirale super-prijazne kredite gospodarstvu in državljanom.

P.S. Politični napadi so jasni in ti se lahko ustavijo v Predsedstvu BiH. Podpora v napadih na bastion finančne stabilnosti in državotvornosti, kar Centralna banka BiH je, s strani Vjekoslava Domljana, ki je predsednik Ekonomskega sveta Vlade Federacije BiH in „rektor“ enega zelo zasebnega sarajevskega univerze, je subverzivno delovanje v času izrednih okoliščin in zahteva reakcijo stroke, pa tudi drugih pristojnih organov. Z izjavo, da je „Centralna banka anahrona institucija in da ima Dodik prav“, nas Domljan spominja, da je v kriznih trenutkih treba imeti v mislih, da peta kolona nikoli ne spi.