April v znamenju obravnavanih borcev in rudarjev, ali obstaja razlog za praznovanje prvega maja

Konec marca je bilo v BiH po evidencah 530.370 brezposelnih oseb, in večina tistih, ki delajo, je v neugodnem položaju, piše bh. novinska agencija Patria.

Mesec april so zaznamovali trije dogodki, ki jasno odražajo stanje bh. družbe. Stavka rudarjev rudnika Mramor, ki posluje v okviru RMU Kreka, ki so zavrnili izstop iz jame zaradi neizplačanih plač in drugih prejemkov. Skoraj cel dan je trajala agonija več kot 180 rudarjev dveh izmen, na koncu pa jim je bilo obljubljeno redno izplačilo.

Gladovna stavka delavcev Tuzla Kvarca je trajala skoraj tri tedne, v krogu podjetja pa so zaradi odvzete koncesije in možnosti za nadaljnje delo izkopali lastne grobove, kar je premier TK Bego Gutić poimenoval performans. Stavka se je dramatično končala šele potem, ko so štirje delavci v četrtek cel dan grozili s samomorom s silosa. Pogajanja z resornim ministrom so trajala ure, in po tem, ko je bil najden rešitev, da drugo podjetje prevzame dolgove Tuzla Kvarca in omogoči nadaljnje delo, so delavci izčrpani, utrujeni in ogorčeni sestopili s silosa in prekinili stavko.

Protesti borcev, ki so potekali 25. aprila pred Vlado FBiH, so pokazali vso surovost realnosti, v kateri živimo. Večina nekdanjih pripadnikov Armije RBiH in HVO-ja, ki so skupaj iskali svoje pravice, je brezposelnih od leta 1995. Medtem ko se je nekaterim uspelo znajti in si zagotoviti lastno eksistenco, večina med njimi dobesedno životari brez prejemkov, brez pravice do življenja, dostojnega človeka. Večinoma so bolni, ogrožene pa so jim tudi pravice do zdravljenja.

Ko so 1. maja 1886. leta v Chicagu potekali veliki delavski protesti, kjer je 40.000 delavcev zahtevalo tri osem ur: osem ur dela, osem ur počitka in osem ur kulturnega izobraževanja, je bilo ubitih šest, poškodovanih pa približno petdeset delavcev v intervenciji policije.

Nihče ni mislil, da bo simbolika prvega maja v celoti izgubljena in da bodo prosti dnevi služili za praznovanje in počitek, ne pa za proteste, ki bi v bh. družbi morali biti vsakodnevni.