Višje sodišče v Beogradu: Ilija Jurišić oproščen krivde za Tuzlansko kolono

Višje sodišče v Beogradu je ob odločanju o pritožbi obrambe Ilije Jurišića, ki je bil predhodno spoznan za krivega zaradi izvajanja kaznivega dejanja uporabe nedovoljenih sredstev boja iz člena 148, odstavka 2, v povezavi z odstavkom 1. KZ ZRJ in obsojen na zaporno kazen v trajanju 12 let, v drugostopenjski odločbi in na obravnavi, ki je potekala 25. decembra 2015, ugodilo pritožbi zagovornikov obtoženca in spremenilo prvostopenjsko sodbo, ter Ilijo Jurišića oprostilo obtožbe, da je izvedel kaznivo dejanje uporabe nedovoljenih sredstev boja iz člena 148, odstavka 2, v povezavi z odstavkom 1. KZ ZRJ, poroča bosanska tiskovna agencija Patria.

Jurišiću je bilo očitano, da je med oboroženim spopadom na območju Bosne in Hercegovine, ki so potekali med oboroženimi formacijami na strani bošnjaškega, hrvaškega in srbskega naroda v obdobju od začetka leta 1992 do 1995, ter med oboroženimi formacijami bošnjaškega in hrvaškega naroda na eni strani ter oboroženimi formacijami Jugoslovanske ljudske armade v obdobju od prve polovice leta 1992, dne 15. maja 1992 v Tuzli, kot pripadnik bošnjaške in hrvaške strani v spopadu – v vlogi dežurnega v operativnem štabu Službe javne varnosti v Tuzli in z pooblastili izdajanja ukazov vsem oboroženim formacijam te strani v spopadu na območju Tuzle, kršil pravila mednarodnega prava ter da je v teh spopadih umrlo 50 vojakov JLA in okoli 50 jih je bilo ranjenih.

Višje sodišče je po javni seji ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče izdalo izpodbijano sodbo na podlagi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi česar bi se morala razveljaviti. Vendar, ker je bila v tem primeru prvostopenjska sodba že enkrat razveljavljena, Višje sodišče ni moglo ponovno razveljaviti, temveč je bilo dolžno samo odločiti v tej kazensko-pravni zadevi. Zato je Višje sodišče opravilo obravnavo, na kateri je ponovno zaslišalo izvedence, ter po oceni in analizi izvedenih dokazov ugotovilo, da ni bilo neposrednih dokazov, da je obtoženec izvedel kaznivo dejanje, za katero je obtožen, in da takšen zaključek, kot edini možen, ne more biti izpeljan niti posredno iz dejstev, ki so bila nesporno ugotovljena med postopkom. Po mnenju Višjega sodišča so dokazi navedb iz obtožnice Tožilstva za vojne zločine ostali na ravni dvoma, zaradi česar je sodišče izdalo oprostilno sodbo, saj je Zakonik o kazenskem postopku določil, da bo sodišče dvom glede dokazanosti dejstva, pomembnega za odločitev, rešilo v korist obtoženca.