Apel za rešitev Nacionalne in univerzitetne knjižnice BiH: Ali lahko postane učna baza Univerze v Sarajevu in tako reši financiranje

(Patria) - Ministrstvo za znanost, visoko šolstvo in mlade Kantona Sarajevo izraža globoko zaskrbljenost zaradi napovedi o zaprtju Nacionalne in univerzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine (NUB BiH) zaradi finančnih težav, s katerimi se ta ustanova trenutno sooča. V sporočilu za javnost tega ministrstva je navedeno, da ministrstvo nenehno podpira Nacionalno in univerzitetno knjižnico BiH, saj prepoznava njen izjemen zgodovinski, kulturni in družbeni pomen za našo državo.

„Še pred sprejetjem Zakona o začasnem prevzemu sofinanciranja kulturnih in izobraževalnih institucij, katerih ustanovitelj je Bosna in Hercegovina, je ministrstvo redno sofinanciralo delovanje te institucije v skladu z načrtovanimi sredstvi v proračunih Kantona Sarajevo.

Zakon je bil sprejet aprila 2024. leta kot odgovor na dolgoletne pomanjkljivosti sistema financiranja, ki so privedle do trenutne krize, v kateri se knjižnica nahaja. Ne posega v pristojnost države, vendar predstavlja pomembno podporo za stabilnost in neprekinjeno delovanje kulturnih institucij Kantona Sarajevo. Vlada Kantona Sarajevo je edina vlada, ki je s kakšnim pravnim aktom sploh poskusila olajšati izzive, s katerimi se kulturne institucije soočajo že vrsto let. Glede na to, da je bil Zakon sprejet šele aprila 2024. leta, predlog proračuna Kantona Sarajevo za leto 2024 pa je bil sprejet veliko prej, še preden je bil sam Zakon vložen v postopek, je Ministrstvo za znanost, visoko šolstvo in mlade Kantona Sarajevo za te namene na ustreznem postavki razporedilo znesek 220.000 KM“, navajajo iz Ministrstva.

Prav tako poudarjajo, da je ministrica prof. dr. Adna Mesihović že pred tem na Vladi Kantona Sarajevo izpostavila to težavo kot prednostno in zahtevala, da se najde ustrezna rešitev.

„Žalostna sem zaradi dejstva, da v proračunu Kantona Sarajevo za leto 2024 niso načrtovana zadostna sredstva za pokrivanje večine stroškov NUB BiH in da izvajanje ukrepov tega Zakona ni usklajeno s predlogom proračuna za leto 2024. Prav tako ima ministrstvo, ki ga vodim, najmanjši proračun v primerjavi z vsemi ministrstvi Vlade Kantona Sarajevo,“ je poudarila ministrica Mesihović.

Kot je navedeno, je ministrstvo kljub vsemu navedenemu, v skladu s sprejetim proračunom Kantona Sarajevo za leto 2024, na katerega naknadno ni bilo mogoče vplivati, izpolnilo svoje obveznosti in Nacionalni in univerzitetni knjižnici BiH je bil izplačan načrtovani znesek za sofinanciranje dela.

„Porazno je dejstvo, da so nekateri nivoji oblasti, s sklicevanjem in ograjevanjem s tem Zakonom, odrekli svojo družbeno odgovornost za podporo delu kulturnih institucij, tako da je zvezno ministrstvo za izobraževanje in znanost letos ukinilo podporo Nacionalni in univerzitetni knjižnici, ki je bila pomembna in je preteklo leto znašala 550.000 KM, leta 2022 pa 430.000 KM. Letos so razpisali javni poziv za dodelitev sredstev, kot tudi v preteklih letih, vendar so dodali nov pogoj, in sicer, da se sredstva ne smejo uporabljati za financiranje plač zaposlenih. S tem so dodatno postavili Nacionalno knjižnico v težak položaj in jim odrekli možnost zagotovitve vsaj enakega ali podobnega zneska kot v preteklih letih.

Letošnja ukinitev podpore Zveznega ministrstva za izobraževanje in znanost, ki je leta 2023 znašala 550.000 KM, leta 2022 pa 430.000 KM, je dodatno otežila finančni položaj knjižnice. Novi pogoji za porazdelitev sredstev, ki ne dopuščajo financiranja plač zaposlenih, so NUB BiH postavili v težak položaj“, trdijo iz Ministrstva.

Dodajajo, da ministrica Mesihović skupaj s svojo ekipo aktivno dela na reševanju te težave, vendar je za rešitev potrebno medresorsko sodelovanje.

„V svojem delu v zadnjih mesecih sem Vladi Kantona Sarajevo predlagala, da je ta problem prednosten in visokega pomena, ter da moramo, ne glede na druge nivoje oblasti in ne glede na to, da nas Zakon zavezuje k sofinanciranju dela, ne pa k polnemu financiranju, najti najboljšo rešitev, da bi vsaj začasno rešili financiranje, če ne drugega, osnovnih pogojev za delo, to so plače zaposlenih.

Kot ministrica sem imela priložnost tudi osebno govoriti z zaposlenimi v knjižnici in nisem mogla, da ne bi reagirala.

Na današnjem sestanku Vlade nameravam ponovno poudariti pomen podpore Nacionalni in univerzitetni knjižnici BiH in zahtevati nujna interventna sredstva z prerazporeditvijo sredstev z drugih proračunskih postavk ali rebalansom proračuna. To bi za začetek predstavljalo začasno rešitev.

„Vendar pa menim, da je dolgoročna rešitev transformacija Nacionalne in univerzitetne knjižnice BiH v učno bazo Univerze v Sarajevu, kar bi zagotovilo stabilno in redno financiranje. Z veseljem vidim in hvaležna sem v imenu vseh zaposlenih v knjižnici ter uporabnikov njenih storitev za podporo Nacionalni in univerzitetni knjižnici, ki nam prihaja vsakodnevno iz različnih izobraževalnih in drugih institucij. Glede na to, da bom v prihodnjem obdobju sprožila močna pogajanja z Univerzo v Sarajevu in Vlado z namenom sprejetja te naše pobude, me veseli, da so tudi Inštitut za jezik UNSA, kot tudi nekateri fakulteti UNSA, poslali jasno sporočilo, da je Nacionalna in univerzitetna knjižnica BiH baza znanosti in znanstvene odličnosti, od koder naj bi se začeli vsi procesi.

S to rešitvijo bi zagotovo dobili Nacionalno in univerzitetno knjižnico BiH, ki bi ob svoji bogati zgodovini postala sodobna in učinkovita institucija, podobna svetovnim zgledom.

Moj osebni pogled, pa tudi pogled s položaja ministrice, je enak, in sicer, da mora Nacionalna in univerzitetna knjižnica ostati vitalni del naše izobraževalne in znanstvene infrastrukture, dostopna raziskovalcem in bralcem ne le v BiH, temveč tudi po vsem svetu“, je zaključila ministrica Mesihović.