Apel za najdbo pogrešanih oseb s področja Vogošće traje že 34 let

(Patria) - Z metanjem cvetja v reko Bosno in s priložnostnim programom so se družine pogrešanih oseb občine Vogošća spomnile svojih najdražih ter pozvale vse, ki imajo informacije, naj spregovorijo, kje so trupla skoraj 60 pogrešanih oseb s tega območja.

Letošnja prireditev je potekala na osrednjem spomeniku ob vstopu v kraj Svrake pri Semizovcu ob simbolični uri 11:55. Družine pogrešanih oseb občine Vogošća ter številna združenja in povabljenci so se zbrali, da bi se poklonili tistim, za katerimi so leta iskali ali jih še vedno iščejo.

Predsednica Združenja družin pogrešanih občine Vogošća Ema Čekić je za Detektor povedala, da 16. junij vsako leto obeležujejo kot dan pogrešanih Vogoščanov, saj je bilo prav na ta dan leta 1992 odpeljanih 29 oseb iz "Planjine hiše".

Poudarja, da na območju te občine iščejo še 58 pogrešanih oseb, vendar družine nimajo nobenih informacij, niti ni napredka pri njihovem iskanju.

"Žalostno in obžalovanja vredno je, da po tolikih letih nihče noče spregovoriti in povedati resnice, kje so naši najdražji," pravi.

Čekić pravi, da je minilo 34 let, odkar so bili njihovi najdražji odpeljani v neznano smer, in da številni člani družin umirajo. V združenju so, kot pravi, ostale le še tri matere, ki so še žive.

"Družine se izgubljajo, vendar imamo to mladino, ki nas nenehno spremlja, zato upam, da bodo tam, kjer mi obstanemo, oni nadaljevali – da ne pozabimo. Najpomembneje, kar se lahko zgodi, je, da se spominjamo svojih najdražjih, da jih ne pozabimo, ker so del nas," pojasnjuje.

Težave, ki jih čutijo družine pogrešanih, kot pravi, nihče ne more razumeti.

"Vsem, ki vedo kakšno informacijo, bi sporočila, naj nam jo posredujejo, naj nam povedo, da pomirimo tako našo kot njihovo dušo," je sporočila.

Med prireditvijo, na kateri so poleg Čekić spregovorili tudi drugi povabljenci in so bila prebrana literarna dela učencev osnovne šole, so družine pogrešanih Vogoščanov povedale, da že 34 let čakajo na informacije o svojih najdražjih.

"Ne moremo čakati, leta minevajo, žalost in bolečina v duši ostajata," je dejala Čekić med prireditvijo.

Družine pogrešanih so navedle, da so pričakovale mednarodne prisilne instrumente za tiste, ki bi ovirali iskanje resnice, vendar so se skoraj vsi razen občine Vogošća odzvali na njihove zahteve.

"Negotovost ne dopušča, da bi se naše rane zacelile. Resnica, kakršna koli že je, je boljša od negotovosti, ki nas spremlja. Pozivamo vse, ki kaj vedo o njihovi usodi, naj nas kontaktirajo, naj v okviru svojih pristojnosti pomagajo, da resnica končno zagleda luč sveta," je bilo navedeno med prireditvijo.

Po položitvi cvetja na spomenik so se udeleženci odpravili proti mostu ob vhodu v Svrake, s katerega so v spomin na pogrešane osebe z območja Vogošće vrgli cvetje v reko.

Po Detektorjevi bazi sodno ugotovljenih dejstev o vojni v BiH so srbske sile po zasedbi vasi v občini Vogošća Muslimane in Hrvate odvzele prostosti in jih zadrževale v težkih razmerah v desetih centrih za pridržanje v tej občini, med katerimi so vojašnica v Semizovcu, "Planjina hiša" v Semizovcu, bunker "Kod Sonje" poleg penziona "Kon Tiki", športni center, tunel "Krivoglavci", stavba podjetja "Kisikana", distribucijski center UPI-ja, "Nakina garaža", hotel "Park" in UNIS-ove tovarne.

Po ločenih napadih na več vasi na območju občin Vogošća in Ilijaš je bilo aretiranih približno 600–700 civilov bošnjaške narodnosti, ki so bežali pred napadi na vas Svrake, Uglješići, Gornja Bioča, Lješevo, in so bili odpeljani v vojašnico v Semizovcu oziroma v skladišče Iskra v Podlugovih, v prostore bolnišnice Jagomir in na druge lokacije, kot sta "Bunker" in "Nakina garaža".

Po sodbah je bilo večje število zapornikov odpeljanih iz "Planjine hiše" v neznane smeri, od koder jim izgine vsaka sled.