Poziv mednarodni in domači javnosti: Prepovedi zločincem vodilo k miru in spravi

MOSTAR, (Patria) - Center za mir in medversko sodelovanje iz Mostarja, skupaj z Združenjem logorašev mesta Mostar in Združenjem ujetih in pogrešanih oseb s področja Herceško-neretvanske županije, pozdravlja del odločitve Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (kot naslednika Haškega sodišča), da se obsojenemu vojnemu zločincu, Valentinu Ćoriću, iz Čitluka, nanašajo ukrepi dosmrtne prepovedi po odsluženju dveh tretjin zaporne kazni v Scheveningenu, ko naj bi se znašel na prostosti.

To je prvič v zgodovini Haškega sodišča, velika zmaga žrtev združenega zločinskega podviga, organiziranega pod okriljem paradržavne tvorbe „Herceg Bosna“ in ob pokroviteljstvu ter udeležbi Republike Hrvaške. Valentin Ćorić je s pravnomočnim sodbom Haškega sodišča – v primeru „Prlić in ostali“, obsojen na 16 let zapora za vojne zločine v okviru „Združenega zločinskega podviga“ in „mednarodnega oboroženega spopada“, v času, ko je opravljal funkcijo ministra za notranje zadeve tako imenovane „Herceg Bosne“ in poveljnika vojaške policije HVO-ja.

Glede na Haško odločitev, prvo te vrste v zgodovini mednarodnega sodišča za vojne zločine, je nekdanjemu zaporniku Ćoriću, ki gre na predčasno prostost, strogo prepovedan vsakršni dostop, posredno ali neposredno stik z pričami, nastopanje v medijih in kakršna koli oblika političnega udejstvovanja, prav tako pa tudi nošenje orožja. V priloženi razlagi Haškega mehanizma za vojne zločine je nedvoumno navedeno, da bo Valentin Ćorić vrnjen na prestajanje preostale zaporne kazni, če bo prekršil katero koli od navedenih prepovedi.

Center za mir, Združenja logorašev mesta Mostar in Združenja ujetih in pogrešanih oseb s področja HNK izražajo zadovoljstvo zaradi takšne odločitve visokega sodnega sveta ZN, za katero največjo zaslugo imajo prav žrtve združenega zločinskega podviga „Herceg Bosne“, ki so z energičnim in vztrajnim javnim delovanjem in zahtevami do Haškega sodišča vztrajale na čimbolj učinkovitem in popolnem izpolnjevanju Haške pravice.

Center za mir, Združenja logorašev mesta Mostar in Združenja ujetih in pogrešanih oseb s področja HNK izkazujejo svoje ogorčenje, ker je bil Valentin Ćorić pomilovan po odsluženju 2/3 dosojene kazni in ker je to postala praksa Mednarodnega sodišča in njegovega naslednika. Takšna pomilovanja ponižujejo žrtve vojne in pošiljajo slaba sporočila za prihodnost. Vojni zločini se nahajajo na najvišji lestvici zločinov v kazenskem zakoniku in za takšne obsojence ne sme biti nikakršne oblike pomilovanja, prav z namenom, da se takšni zločini preprečijo.

Pozivamo Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča v Haagu, da:

1. Enake ukrepe dosmrtne prepovedi ukvarjanja s politiko, nastopanja v javnosti in v medijih, ter trajne prepovedi stikov z žrtvami in pričami, praviloma, izreče tudi vsem drugim Haškim obsojencem, po odsluženju zaporne kazni. Poučeni z dosedanjimi negativnimi izkušnjami, mostarska združenja pozivajo Haške sodnike, da v zvezi s tem preučijo tudi možnost, da se enaki ukrepi prepovedi retroaktivno uvedejo in potrdijo vsem drugim obsojenim vojnim zločincem, ki so bili v preteklih letih po odsluženju kazni izpuščeni na prostost.

Namreč, mnogi od njih so se takoj po izhodu iz zaporniških celic odločili za nadaljevanje javnega, najpogosteje tudi političnega organiziranja in delovanja, skozi politične stranke, izdajanje knjig in publikacij, ter redna nastopanja na forumih in v medijih. O tem najbolje pričajo primeri vojnih zločincev Vojislava Šešlja, Biljane Plavšić, Darija Kordića, ter številnih drugih, vključno s celo vrsto generalov in drugih visokih vojaških poveljnikov, od katerih so mnogi v javnosti ignorirali ali celo postavljali pod vprašaj veljavnost in sam smisel sodb. O tem na ekspliciten način pričuje javno in politično delovanje vojnega zločinca Vojislava Šešlja, ki je prav zaradi odprtega ignorantskega odnosa do Haškega sodišča in Sodišča, danes postal medijsko ena najbolj priljubljenih in iskanih javnih osebnosti v najbolj gledanih elektronskih in najbolj branih tiskanih medijih.

Vse takšne osebe so obsojeni vojni zločinci, ki so odslužili del kazni, vendar v njihovih primerih najpogosteje ni prišlo do katarze, ampak, nasprotno, s svojim delovanjem še naprej zastrupljajo javni prostor in postavljajo pod vprašaj same procese miru in sprave. Zato bi bilo povsem primerno preučiti tudi odločitve o izpustitvi vojnih zločincev po odsluženju dveh tretjin dosojenih kazni, ker je povsem gotovo, da se s pomilovanji pošiljajo negativna sporočila za prihodnost, da se izplača storiti vojne zločine.

2. Center za mir Mostar in mostarska združenja logorašev ter ujetih in pogrešanih oseb s področja Herceško-neretvanske županije, s tem prav tako pozivajo tako mednarodno, kot tudi domačo in regionalno javnost, vključno s skupščinami, vladami in predsedniki držav, ter pravosodji v vseh državah, da se energično zavzamejo, da bi iskanje pogrešanih postalo naloga brez odlašanja, ter do konca spoštujejo načelo, da za vojne zločine ne bo pomilovanj in da bo obsojenim vojnim zločincem do konca življenja prepovedano in onemogočeno vsakršno javno in politično delovanje, ne glede na to, ali so bili obsojeni v Haagu ali na državnih in lokalnih sodiščih.

Pozivamo vse domače organe oblasti, vključno s pravosodnimi institucijami, da – 25 let po vojni, samo v tem delu BiH še vedno iščejo več sto pogrešanih oseb, ki so stradale tudi v okviru združenega zločinskega podviga „Herceg Bosne“, in da ni nobenih prepričljivih potrditev, da policijski in pravosodni organi in strukture resnično podpirajo dejavnosti, da bi se resnica o tem do konca razjasnila in na koncu sankcionirala.

Center za mir in medversko sodelovanje Mostar
Združenje logorašev mesta Mostar
Združenje ujetih in pogrešanih oseb HNK