Apel demokratični javnosti in suverenističnim strankam v Črni Gori

(Patria) - Režim, ki je 30. avgusta 2020. prišel na valu velikosrbske kleronacionalistične revolucije, je v dobrih treh letih v veliki meri spremenil družbeni značaj Črne Gore, ki temelji na nominalno veljavni Ustavi iz leta 2007. Sekularna, državljanska Črna Gora, članica Nata in donedavna prva kandidatka za vstop v EU, je medtem, zahvaljujoč politiki vladajoče večine, postala rusko-srbska gubernija s sistematično uničenimi institucijami, temeljno omajano nacionalno in versko toleranco, multikulturalnostjo in svobodo izražanja. Strateški cilj velikosrbske ideologije aktualnega režima je asimilirati črnogorski narod, marginalizirati manjšinske nacionalne in verske skupnosti ter uresničiti svoj vekovni geopolitični načrt – imperialni izhod Srbije in Rusije na Sredozemlje, piše Antena M.

Tretja velikosrbska marionetna vlada, ki bo dokončala proces spreminjanja značaja črnogorske države, njeno institucionalno in ekonomsko devastacijo, ima jasen cilj: dokončno ustaviti proces EU integracij, spremeniti zunanjepolitični tečaj države in pripraviti teren za izstop iz Nata; po tem, ko bo črnogorska kulturno-zgodovinska dediščina pod nadzorom Beograda, postaviti najpomembnejše črnogorske vire ter ponarediti popis prebivalstva. Takšno Črno Goro, s spremenjeno Ustavo in državnimi simboli, bi Srbija zlahka ponovno priključila.

Prav zato v tej vladi, katere osnova naj bi bili predsednik Črne Gore – ki ne priznava črnogorske identitete, jezika in kulture – in koalicije, na čelu katerih so nepravnomočni obsojenci za poskus državnega udara leta 2016, ki ga je režirala Moskva, ne more biti prostora za tiste, ki negujejo vrednote državljanske, sekularne in multikulturne Črne Gore.

Trenutek je dramatičen za črnogorsko družbo in državo. Učinkovit in organiziran politični boj ter obramba človekovih pravic sta predpogoj za internacionalizacijo vprašanja obstoja črnogorske države. Obveznost prozahodnih suverenističnih strank, civilnega sektorja, kulturnih in intelektualnih združenj in pobud je močan odpor proti nedemokratičnim napadom velikosrbskega nacionalizma in ruskega imperializma, katerih predstavniki upravljajo vse kulturne in izobraževalne institucije, javne medije, varnostni sektor, diplomacijo, javna gospodarska podjetja. V skladu z obubožano imperialno ideologijo režim nadaljuje s kriminalizacijo ideje črnogorskega suverenizma, s preganjanjem, dehumanizacijo in kriminalizacijo vseh svojih kritikov: pisateljev, novinarjev, intelektualcev, z gašenjem zadnje kritične televizije.

Zato apeliramo na stranke suverenističke, državljanske, prozahodne provenience, da v primeru nadaljevanja trenda rušenja institucij, ogrožanja človekovih pravic in svoboščin ter napadov na demokratične postulate naše družbe pri konstituiranju nove vlade, zapustijo vse institucije in pozovejo k državljanskemu odporu in nepokorščini. Sodelovanje z velikosrbskimi in proruskimi strankami je nesprejemljivo.

Ostati v parlamentu bi pomenilo svojevrstno kolaboracijo z še eno proticrnogorsko, antidemokratično, velikosrbsko, prorusko, antievropsko, antinatovsko vlado, ki bo za zunanje potrebe razglašala evropejstvo in sekularizem, na notranjem pa izvajala in spodbujala klerikalizem, kulturno in nacionalno segregacijo kot specifično obliko balkanskega klerofašizma. Z ostankom v skupščini bi opozicijske stranke ne le dodatno spodbujale apatijo državljanov, temveč bi dale legitimnost režimu, da nadaljuje z razveljavljanjem suverenosti Črne Gore, njene državljanske ureditve in multikulturalnosti.

Pozivamo institucije in organizacije za človekove pravice v ZN, EU, OVSE, da obsodijo vsakodnevni govor sovraštva, neposredno vmešavanje srbske države, njenih medijev in varnostnih služb v notranje zadeve druge suverene države, kot tudi permanentno diskriminacijo narodnih Črnogorcev in manjšinskih nacionalnih in verskih skupnosti ter kulturno getoizacijo črnogorskih kulturnih organizacij in ustvarjalcev, preganjanje kritičnih intelektualcev in dušenje javnih medijev, ki niso pod nadzorom režima.

Novak Adžić
Miodrag D. Bajković
Nataša Baranin
Goran Barović
Boban Batrićević
Antonija Bojanić
Boris Borozan
Ranka Božović
Žarko Božović
Dragan Bursać
Danilo Burzan
Rajko Cerović
Ivana Cicović
Borislav Cimeša
Adnan Čirgić
Radovan Damjanović
Irena Delja

Mirka Dević
Draško Đuranović
Slavko Đurđić
Savo Jeknić
Slobodan Jovanović
Danilo Kalezić
Nebojša Kaluđerović
Feđa Klikovac
Ana Knežević
Tanja Knežević
Isidora Kovačević
Marija Krivokapić
Risto Krivokapić
Hajdana Lompar-Huter
Milan Marković
Nikola Martinović
Veljko K. Martinović
Danilo Marunović
Milutin Mijović
Maja Miličković
Nebojša Mrvaljević
Milan Mrvošević
Rosanda Mučalica
Ljubomir Mudreša
Emira Mustajbašić-Ličina
Jadranko Nikčević
Jasmina Nikčević

Milan Nikčević
Tamara Nikčević
Andrej Nikolaidis
Danica Nikolić
Sanja Orlandić
Ivana Pajović
Suzana Pajović
Svetlana Pajović-Musić
Ana Pejović
Dragan B. Perović
Milenko A. Perović
Željko Perović
Ljiljana Pešić
Milorad Popović
Nikola Popović
Božidar Proročić
Vukić Pulević
Aleksandar Radoman
Aleksandra Radoman-Kovačević
Šeki Radončić
Snežana Rakonjac
Ivana Rondović
Jadranka Selhanović
Faiz Softić
Majda Šahman-Zaimović
Đorđe Šćepović
Vladimir Šibalić
Darko Šuković
Tanja Šuković
Jelena Šušanj
Rajko Todorović Todor
Stefan Todorović
Vesna Vičević
Snezana Rakonjac
Desanka Vlahović
Miodrag Vlahović
Stevo Vučinić
Zoran Vulević
Čedomila Vujošević
Sreten Vujović
Vukota Vukotić