
(Patria) - V Jajcu se je danes zbralo zborovanje antifašistov ob obletnici drugega zasedanja AVNOJ-a, ki je potekalo 29. novembra 1943. V Jajce so danes prišli antifašisti iz BiH, Slovenije, Črne Gore, Hrvaške, Srbije, Severne Makedonije.
Muzej II. zasedanja AVNOJ-a je organiziral tudi slovesno akademijo ob 79. obletnici drugega zasedanja AVNOJ-a.
Drugo zasedanje AVNOJ-a, ki je potekalo v Jajcu 29. 11. 1943, je sestavni del zgodovinske tradicije narodov Bosne in Hercegovine in eden od mejnikov njene zgodovine. Na II. zasedanju AVNOJ-a so bile potrjene odločitve I. zasedanja ZAVNOBiH-a, s katerimi je bila obnovljena državnost Bosne in Hercegovine. Odločitve teh dveh zgodovinskih zasedanj so velikega pomena tudi za sodobno državo Bosno in Hercegovino, in to iz dveh razlogov. Prvič, Bosna in Hercegovina je leta 1992, ko so se njeni narodi odločili za prekinitev državnih vezi s federativno državo Jugoslavijo, brez večjih ovir dobila mednarodno priznanje, zahvaljujoč odločitvam, sprejetim na zasedanjih v Mrkonjić Gradu in Jajcu (s katerimi je bila Bosna in Hercegovina potrjena kot suverena država, ki je nato vstopila v jugoslovansko federacijo). Po mednarodnem priznanju leta 1992 so bile meje Bosne in Hercegovine, določene na II. zasedanju AVNOJ-a, sprejete kot veljavne in nespremenljive.
Manifestacija „Dnevi AVNOJ-a v Jajcu“ je na naših prostorih edinstvena. Muzej II. zasedanja AVNOJ-a na ta način ohranja spomin na antifašistično tradicijo vseh jugoslovanskih narodov.
Predsednik SABNOR-a Sead Đulić je svoj nagovor začel z besedami "Smrt fašizmu", na kar so prisotni odgovorili "Svoboda narodu".
"Če ne bi bilo drugega zasedanja AVNOJ-a, danes zagotovo nobena od teh držav, nastalih ob razpadu Jugoslavije, ne bi bila država. Vse so priznane v mejah AVNOJ-a. Vsem je bila dana možnost referenduma na podlagi AVNOJ-a. To ni le spomin in žalovanje za Jugoslavijo, to je pogled v prihodnost, pa tudi navdih iz sijajnih odločitev, sprejetih tukaj. Tukaj so bile sprejete zgodovinske odločitve in prinesena svoboda vsem narodom nekdanje Jugoslavije. Kako težko je bilo vzpostaviti civilno oblast v takih vojnih razmerah. Med 2. svetovno vojno, ko je KPJ leta 1941 pozvala narod k vstaji, je bila ta stranka prepovedana na celotnem območju Jugoslavije. Le 72.800 ljudi, z ustnim izročilom, jim je uspelo mobilizirati narode in ustvariti vojsko 800.000 partizanov. Predvsem so si želeli boja za enakost, socialno pravičnost. In v teh razmerah so ustvarjali svobodno ozemlje, v najtežjih bojih so imeli vizijo države. Tisti, ki so leta 1943 sprejemali te odločitve, so razmišljali, kaj hočejo, in se žrtvovali, da bi to dosegli. Edini v Evropi so narodi Jugoslavije imeli revolucijo in ustvarili državo. Tukaj so sprejeli odločitve, kakšna naj bo ta država. V Jajcu je bilo končno potrjeno tisto, kar je bilo sklenjeno v Mrkonjić Gradu. Tam je bilo zapečateno, da je BiH enakopravna republika z vsemi drugimi republikami in da se nihče nima pravice dotikati nas. To nam je omogočilo referendum leta 1992. Iz tega skupnega duha, ki je takrat izžareval, se naučimo, da imamo skupno dediščino, ki nam je dala vse, kar smo imeli, navdihnimo se in gradimo to prihodnost skupaj. Imamo preveč skupnega, da bi govorili o razlikah. Naj naš glas antifašistov nekdanje Jugoslavije odmeva enako glasno, kot je leta 1943 odmeval Titov glas antifašistov po vsem svetu. Nas antifašistov od Triglava do Đevđelije je veliko več kot tistih, ki so proti nam. Nimamo pravice do molka, nimamo pravice do neaktivnosti, AVNOJ nas zavezuje k skupnemu, bratskemu sodelovanju. Spodbudimo naše oblasti, da storijo enako," je sporočil Đulić.

Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























