Antidržavna večina v Ustavnem sodišču BiH vodi v tragedijo in legalno rušenje države

Odločitve Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine so v skladu z Ustavo dokončne in zavezujoče. Vendar niso nespremenljive. Pravne interpretacije in sprejeta pravna stališča v posameznih odločbah so podvrženi spremembam, tako da se z novo odločbo v novem primeru, ki se tiče istega vprašanja, npr. državnega premoženja, zavzame pravno stališče, nasprotno tistemu iz Odločbe U-1/11 in z njo povezanih odločb, ter da Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine reče, da državno premoženje pripada entitetam, ne državi.

Sodišča v načelu zelo redko spreminjajo svojo prakso, Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine pa do sedaj ni imelo pomembnih preobratov, še posebej ne pri vprašanjih državnega pomena, kot je premoženje, pristojnosti in podobna vprašanja.

Vendar, ko pride do sprememb v sestavi sodišča, pride tudi do spremembe pravne filozofije in načina, na katerega nova večina v Ustavnem sodišču obravnava določena vprašanja. Prav to je sled dogodkov, ki lahko privede do spremembe pravnih interpretacij in sprejetih pravnih stališč v odločbah Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine.

Kontinuiteta pravne prakse Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine je osnova vseh zahtevkov za oceno ustavnosti pravnega nasilja v obliki pravnih predpisov in drugih odločb, ki jih sprejema Narodna skupščina Republike Srbske, in ki imajo za cilj napad na državno premoženje, njene institucije, njene pristojnosti in na koncu na njo samo s ustvarjanjem predhodnih pogojev za pravno in dejansko secesijo entitete Republika Srbska.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je s svojim delovanjem vračalo entiteto v ustavni in pravni okvir države Bosne in Hercegovine in držalo stabilno zadnjo obrambno linijo pred secesionizmom. Vendar je gotovo, da bo prišlo do sprememb v strukturi, sestavi in načinu dela Ustavnega sodišča BiH.

Natančneje, mednarodna skupnost je zelo blizu, da naredi še en in za državo usoden popust proruskemu voditelju entitete Rs Miloradu Dodiku in naloži svojim akterjem v oblasti, da dvignejo roke za izključitev tujih sodnikov iz Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, ter izvolitev kadrov po želji Dodika in Čovića.

Sprememba v strukturi Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, če bo končno sprejet Zakon o Ustavnem sodišču BiH, pomeni, da bo Narodna skupščina Republike Srbske ob dosedanjih dveh izbirala še najmanj enega sodnika v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, medtem ko bo Parlament Federacije Bosne in Hercegovine izbiral še dva sodnika. Skupaj bo to pomenilo, da bo Milorad Dodik imel tri sodnike, katerih pravna in sodniška politika bo takšna, da bodo sodili v skladu s svetovnimi nazori srbske nacionalne politike in teze o „izvornem Daytonu“, po kateri sta nebo in ptice, ki letijo po nebu, srbske, ker je tako domnevno dogovorjeno v Daytonu, pa ni.

Na drugi strani, potem ko bi Trojka izročila Marina Vukojo, ima Dragan Čović še eno zagotovljeno imenovanje (po upokojitvi Valerije Galić), in ko bo mednarodna skupnost pristala, da Dodiku izroči to, kar zahteva, bo tudi Čović dobil še eno imenovanje.

Torej, Dragan Čović bo imel tri sodnike, katerih pravna in sodniška filozofija bo takšna, da bodo sodili na podlagi dejstev in dokazov ter da bo izid v korist tretjega entiteta.

Na primeru Vukoje Čović govori, kakšen kader želi in s kakšnim kadrom bo zapolnjeval vse funkcije, tudi tisto v Ustavnem sodišču Bosne in Hercegovine. Poslušen, nekompetenten in dovolj obremenjen s stranko, da vsi vedo, čigav je, a spet z dovolj prostora, da se ga v javnosti proda kot „nestrankarskega“ kadra. Kombinacija, ki bo v političnem zavezništvu HDZ-SNSD naklonjena njihovim političnim in teritorialnim ambicijam.

Torej, HDZ in SNSD bosta imela 6 sodnikov od 9 v Ustavnem sodišču Bosne in Hercegovine, kar jima daje super večino za sprejemanje odločitev, kakršne želijo, za spreminjanje Pravil sodišča, kakor želijo, in na koncu za uvedbo entitetnega glasovanja v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine ter pretvorbo tega doslej obrambnega zidu države v tretji dom Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine.

Kakšna bi bila to nepredvidljiva tragedija za državo Bosno in Hercegovino.

Na koncu je vse v rokah poslancev v Predstavniškem domu Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine, ki bodo zelo verjetno v četrtek ponovno soočeni z izbiro. Prvič, ali bo (ne)strokovna komisija Predstavniškega doma odrekla poslancem pravico, da opravljajo svojo dolžnost, in vsem kandidatom pravico, da se o njihovi kandidaturi izreče Predstavniški dom. Drugič, ali bodo s svojim glasom za Vukojo glasovali za novo poglavje v Ustavnem sodišču Bosne in Hercegovine, ki ne prinaša popolne katastrofe za državo Bosno in Hercegovino.

(M.T)