Anketa Ipsosa za IRI: Kar 50 odstotkov prebivalcev Federacije meni, da je vlada FBiH 'zelo neuspešna', 33 odstotkov pa 'delno slaba'

(Patria) - Agencija Ipsos je na podlagi vprašalnika, ki ga je oblikoval Mednarodni republikanski inštitut (IRI), izvedla anketo v Bosni in Hercegovini o različnih ekonomskih kazalnikih. Le en odstotek državljanov FBiH je dal najboljšo oceno vladi FBiH (zelo dobra uspešnost), ta delež pa se je v primerjavi z lanskim letom, ko je sedem odstotkov vprašanih menilo, da je vlada FBiH zelo dobra, znatno zmanjšal. Enako oceno (1 %) so dali tako Hrvati kot Bošnjaki, je objavila istraga.ba.

Letos je 50 odstotkov vprašanih dejalo, da je vlada FBiH zelo neuspešna, kar predstavlja povečanje v primerjavi z letom 2024, ko je takšno stališče imelo 33 odstotkov vprašanih. Bošnjaki so v primerjavi s Hrvati izkazali večje nezaupanje v vlado FBiH, saj je 53 odstotkov Bošnjakov dejalo, da je vlada FBiH zelo neuspešna, medtem ko je bilo takšnih Hrvatov 38 odstotkov.

Državljani Republike Srbske imajo boljše mnenje o svoji entitetni vladi kot državljani v FBiH, saj jih je 9 odstotkov ocenilo vlado RS kot zelo dobro, kar je povečanje za dva odstotka v primerjavi z lanskim letom. Skupaj 38 vprašanih iz RS je vlado RS ocenilo z najslabšo oceno, kot zelo slabo, delež takšnih stališč pa se je prav tako povečal v primerjavi z lanskim letom, ko jih je 29 odstotkov dejalo, da je vlada RS zelo slaba.

Gledano po etničnih skupinah je 9 odstotkov Bošnjakov dejalo, da je vlada RS zelo dobra, kar je najboljša ocena v anketi, kar 85 odstotkov pa jih je menilo, da je zelo slaba, kar je najslabša ocena. Skupaj 11 odstotkov Srbov v RS je dejalo, da je njihova vlada zelo dobra, 32 odstotkov pa, da je zelo slaba.

V Bosni in Hercegovini 14 odstotkov državljanov meni, da država gre v pravo smer, medtem ko 83 odstotkov meni, da gre v napačno. Leto dni prej je 21 odstotkov državljanov BiH menilo, da država gre v pravo smer, medtem ko je 75 odstotkov menilo, da gre v napačno. Leta 2022 je 11 odstotkov menilo, da država gre v pravo smer, medtem ko je 85 odstotkov menilo, da gre v napačno.

Letos je 35 odstotkov vprašanih v BiH na vprašanje "Kaj naša država trenutno najbolj potrebuje?" odgovorilo, da potrebuje "stabilnost in kontinuiteto", medtem ko je 65 odstotkov državljanov dejalo, da potrebuje spremembo. Natančno 60 odstotkov meni, da sprememba pomeni spremembo političnih voditeljev in vladajočih strank, 28 odstotkov meni, da je treba izboljšati ekonomsko situacijo, 5 odstotkov, da je treba spremeniti kulturne standarde in prakse, vključno z medijskimi in izobraževalnimi standardi, medtem ko 7 odstotkov pod spremembo razume zmanjšanje korupcije.

Na vprašanje, katero državo imajo za najpomembnejšo zaveznico Bosne in Hercegovine, je 16 odstotkov vprašanih dejalo, da je to Turčija, 15 odstotkov Srbija, 15 odstotkov Evropska unija, 11 odstotkov Rusija, 10 odstotkov Nemčija, 10 odstotkov Hrvaška in 4 odstotki Združene države Amerike.
Gledano po etničnih skupinah 31 odstotkov vprašanih Bošnjakov meni, da je Turčija največja zaveznica, 1 odstotek Srbov in 3 odstotki Hrvatov. V kontekstu Srbije jo 1 odstotek Bošnjakov vidi kot največjo zaveznico, 46 odstotkov Srbov in 2 odstotka Hrvatov. Evropsko unijo 19 odstotkov Hrvatov vidi kot največjo zaveznico, 17 odstotkov Bošnjakov in 7 odstotkov Srbov. En odstotek Bošnjakov vidi Rusijo kot največjo zaveznico, 32 odstotkov Srbov in nihče od vprašanih Hrvatov. Nemčijo 17 odstotkov Bošnjakov vidi kot največjo zaveznico, 1 odstotek Srbov in 8 odstotkov Hrvatov. Hrvaško v tem smislu vidi 2 odstotka Bošnjakov, 1 odstotek Srbov in 52 odstotkov Hrvatov. Enak odstotek vprašanih Bošnjakov in Hrvatov vidi ZDA kot največjo zaveznico, 6 odstotkov, Srbov pa manj kot 1 odstotek.

Kot največjo grožnjo Bosni in Hercegovini 28 odstotkov vprašanih vidi Srbijo, 18 odstotkov ZDA, 16 odstotkov Rusijo, 4 odstotke EU, 3 odstotke Veliko Britanijo, 3 odstotke Nemčijo in 2 odstotka Hrvaško.

Zbiranje podatkov za to anketo je izvedla agencija Ipsos na podlagi vprašalnika, ki ga je oblikoval Mednarodni republikanski inštitut (IRI). Podatki so bili zbrani med 10. majem in 7. julijem 2025 z osebnimi intervjuji v domovih vprašanih. Vzorec je zajemal 1.219 oseb v Bosni in Hercegovini. Vzorec je bil utežen glede na regijo, urbanost, starost, spol in etnično pripadnost v skladu s popisom iz leta 2013. Vzorec je bil utežen za izobrazbeno raven z uporabo Ipsosovih ocen, ki temeljijo na podatkih iz popisa leta 2013.