Ankara, Berlin, Zürich: Cilj teroristov je ločitev muslimanov od „krščanske“ Evrope

Piše: Vojaški analitik Nedžad Ahatović 

Islamski radikalizem in njegovi privrženci želijo s terorističnimi napadi, kot je bil zadnji v Berlinu, ločiti muslimanske skupnosti od „krščanske“ Evrope in uničiti toleranco do različnosti, ki jo gojijo države EU.

Metodologija, ki jo uporabljajo pri terorističnih dejanjih, je brutalna in usmerjena neposredno v zavest širokega TV-gledalstva in uporabnikov družbenih omrežij, ki novice spremljajo z zanimanjem, s tem pa povzročajo neposredno škodo predvsem zagovornikom evropske tolerance in državljanskega političnega koncepta, hkrati pa dajejo „orožje“ evropski desnici za krepitev nacionalizma, antisemitizma in islamofobije.

Teroristi niso slučajno za cilj izbrali predbožične prireditve v Nemčiji.

Vse to je bilo namensko izbrano, da bi izzvali protireakcijo, ki bi postopoma sprožila spiralo nasilja, v kateri bi bile muslimanske skupnosti v Evropi tarča, z namenom, da bi iz vrst teh muslimanskih skupnosti novačili novo topovsko meso za „džihad“ v Siriji, Iraku, Afganistanu za potrebe zasebnih paravojaških skupin, ki za visoko plačilo ali vojni plen domnevno branijo ideje panislamizma in se borijo s kristjani.

Resno računajo na osamljeno muslimansko mladino, katere verska pripadnost in položaj v družbi marginalizirata in satanizirata nekateri politični dejavniki zahodnih držav, v katerih so se rodili.

Islamskemu radikalizmu kot ideologiji, ki kljub trditvam njenih propagandistov nima absolutno nobene podlage v islamu in ki islam kot religijo ter težak položaj muslimanov v različnih državah uporablja kot izgovor za vandalske napade na nedolžne ljudi, se ni mogoče zoperstaviti z logiko „OKO ZA OKO“.

Islamski radikalizem se odpravlja po dveh osnovah. Prvič, z odločno, dobro načrtovano in kontinuirano akcijo vojaških in varnostnih služb, usmerjeno k učinkovitemu razbitju spletne mreže novačenja, kadrovske organizacijske strukture, presekavanju finančnih tokov in uničenju baz terorističnih organizacij v območjih vojaških spopadov v Siriji, Iraku in Afganistanu.

Drugič, s spodbujanjem pozitivnih vrednot družbe, kot sta skupnost ver in etnij ter njuna toleranca. Prav v tem smislu je bila reakcija nemške kanclerke Angele Merkel na teroristično in vandalsko dejanje, storjeno v Berlinu sinoči, zelo inteligentna, premišljena, uravnotežena in hkrati odločna. 

Kanclerka je poslala zelo močno in pomirjujoče sporočilo v smislu, da je napad v Berlinu napad na vse Nemce, torej ne glede na njihovo versko, etnično in narodno pripadnost. Takšen pristop dolgoročno zmanjšuje učinek terorističnih dejavnosti. Seveda je izguba enega človeškega življenja strašna tragedija, ki pusti globoko sled. Nečigava radost, ljubezen, družinska sreča, praznično navdušenje so bili v trenutku prekinjeni z absolutnim vandalizmom in brezumno logiko kolektivne krivde, in sicer kolektivne krivde Nemcev, ki so sprejeli in oskrbeli več kot 2 milijona muslimanov, beguncev iz vojnih območij v Siriji, Iraku in Afganistanu.

Na drugi strani je reakcija novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa v najmanjšo mero amaterska, brez vsakega okusa in smisla. Javna izjava o terorističnem dejanju v Berlinu, da gre za „klanje kristjanov, ki se mora končati in da je treba teroriste zbrisati z obličja zemlje“, predstavlja le Trumpovo dodvoravanje volilnemu telesu. Vendar takšne izjave gredo neposredno na roko tako evropski desnici kot islamskemu radikalizmu. Imajo neizrekljivo vrednost za teroristični propagandni stroj, ki novači mlade ljudi prek družbenih omrežij, in takšne izjave uporablja izven konteksta, da bi ustvaril lasten ideološki pogled in stališča. 

Strinjam se s predsednikom Trumpom, da morajo Združene države Amerike zavzeti odločnejši odnos, vendar se mora ta temeljiti na vključujočem pristopu vključevanja muslimanskih skupnosti, tako v Evropi kot v ZDA, ter celotnih držav na Bližnjem vzhodu, prav v to „brisanje z obličja zemlje“ vseh terorističnih organizacij.

Z izključevanjem muslimanskih skupnosti in držav iz procesa soočanja s terorističnimi grožnjami in eliminacijo celotnih organizacij pravzaprav dosežejo cilj islamskega radikalizma, ki svoje politične in ideološke stališče gradi prav na tem principu izopačenosti muslimanov iz zahodnega koncepta modernih demokratičnih držav. Zato ni treba biti preveč pameten, da bi ugotovili, da bo grožnja islamskega radikalizma rasla sorazmerno z izključevanjem muslimanskih skupnosti iz vseh tokov družbe zahodnih demokracij. To bo povzročilo šok valove tako v geopolitičnem kot geostrateškem smislu, od česar bodo imeli največjo korist tisti, ki zagovarjajo spopad civilizacij na verski osnovi in spremembo meja mednarodno priznanih držav z nasiljem, pod pretvezo obrambe zakonitosti in legitimnosti različnih avtokratskih režimov.

V vojaško-varnostnem smislu je teroristična grožnja, izražena v individualnih terorističnih dejanjih posameznikov ali manjših skupin, nekonvencionalen pristop k ogrožanju nacionalne varnosti vsake države, tudi BiH. Ta grožnja se odpravlja z učinkovito preventivo, stalnim dialogom in odgovornim odnosom države, varnostnih služb in verskih skupnosti. V geopolitičnem smislu je mogoče ugotoviti, da se val terorizma proti Evropi nadaljuje in da ZDA, EU, pa tudi Rusija, glede na umor ruskega veleposlanika v Turčiji, nimajo ustrezne rešitve za preprečevanje teh vandalskih dejanj.

To dodatno destabilizira NATO, EU in povečuje napetosti ter težnje posameznih držav, da bi zaradi povečanja varnosti in krepitve desnih političnih opcij izstopile iz EU. Takšen razvoj situacije koristi Rusiji, ki svoje interese in zunanjo politiko gradi na zelo spretno skritem poskusu razbitja predvsem zveze NATO in EU z zelo agresivno antiglobalistično propagando, ki se čuti tudi na naših balkanskih prostorih. 

V geostrateškem smislu svet pričakuje doseganje strateškega in zelo pomembnega soglasja EU, ZDA in Rusije glede učinkovitega soočanja s terorizmom kot globalno grožnjo. Vendar ta dogovor ovirajo geostrateški, geopolitični in ekonomski interesi Rusije na eni strani ter EU, Velike Britanije in ZDA na drugi strani. To povzroča zastoj in daje predah terorističnim skupinam s sedežem v Iraku in Siriji, ki generirajo stalno nove grožnje in izvajajo nove napade ter povzročajo nedolžne žrtve, kot so tragično nastradali v Berlinu in Zürichu.

Zato mora biti vloga ZDA proaktivna, odločna in s propagandnega vidika zelo inteligentno premišljena, da bi se teroristična grožnja najprej odpravila iz javnega diskurza oziroma virtualnega sveta informacij prek medijev in družbenih omrežij, nato pa tudi v fizičnem smislu skozi skupne vojaške napore, iz katerih ne bi smeli izključevati niti Rusije, razen če tega sam ne stori Putin.

V tem procesu torej lahko sodelujejo vsi, tudi naša regija, kjer mora Hrvaška kot članica EU in Nata imeti bistveno večjo in konstruktivnejšo vlogo od trenutne, da bi skupaj z BiH in Srbijo regija ostala brez kakršnih koli idej o destabilizaciji, ne glede na to, od kod prihajale. 

Mi v Bosni in Hercegovini, še posebej pa mi v Sarajevu, najbolje poznamo ta občutek travme zaradi izgube in občutek nemoči zaradi vsakodnevnega teroriziranja.

Zato vsaj pričakujem, da se bo na silvestrskem koncertu Dine Merlina v Sarajevu, ki ni bil odpovedan, obeležila minuta molka za vse žrtve brezumnega nasilja in da bo koncert posvečen ubijalcem v Alepu, Berlinu in Zürichu, ter da bo Sarajevo tisto noč most med vzhodom in zahodom in da bo v kljubovanju nasilju in terorju žalovalo za umrlimi dostojanstveno in skromno slavilo svojo različnost kot naše skupno bogastvo.