Angela Merkel je prepričana o četrtem mandatu, le partner v koaliciji je negotov

Nemški volivci bodo v nedeljo izbirali nov parlament. Na zveznih volitvah, na katerih kanclerka Angela Merkel išče svoj četrti mandat, ima volilno pravico 61,5 milijona volivcev.

Tri dni pred volitvami je povsem gotovo, da bo največjo podporo volivcev prejela koalicija CDU/CSU pod vodstvom Angele Merkel, vendar je za sestavo prihodnje vlade najpomembnejši rezultat SPD.

Glede na vse relevantne ankete bodo demokrščani Angele Merkel dobili med 30 in 32 odstotkov glasov, medtem ko se podpora socialnim demokratom ocenjuje na 19 do 23 odstotkov. Glavni cilj socialnih demokratov je pridobiti več kot 21 odstotkov glasov, kar bi jih postavilo v prvo vrsto za oblikovanje koalicije s CDU.

Za scenarij, v katerem bi socialni demokrati dobili več kot 21 odstotkov glasov, navijajo v Grčiji in drugih zadolženih članicah EU, saj bi v tem primeru vodja socialnih demokratov Martin Schulz, ki je resno reformiral to posrnulo stranko, imel priložnost zahtevati položaj finančnega ministra zase ali za koga drugega iz svoje stranke. Takšen razvoj dogodkov bi šel v prid Grkom in ostali Evropi, ki menijo, da bi socialni demokrat na čelu ministrstva za finance najmočnejše evropske ekonomije bil do njih milejši pri odplačilu dolgov.

Martin Schulz, po mnenju mnogih Nemcev, ki so blizu SPD, vodi stranko v pravo smer in znotraj stranke, zlasti med mlajšo populacijo, prevladuje mnenje, da ne bi bilo pametno, ne glede na volilni rezultat, vstopiti v koalicijo, temveč je potrebno ostati v opoziciji v naslednjem mandatu in nadaljevati gradnjo stranke za prihodnje volitve.

Če SPD ne bo sodeloval v koalicijskih pogajanjih, bi Merkel najlažje sestavila koalicijo z Zelenimi, vendar tej koaliciji najbolj nasprotuje avtomobilska industrija, saj je najmočnejši predvolilni adut Zelenih boj proti dizelskim onesnaževalcem.

Poleg teh treh strank bo volilni prag petih odstotkov prestopila še liberalna FDP, ki prav tako velja za enega od možnih partnerjev za koalicijo s CDU-CSU, radikalna neonacistična AfD (Alternativa za Nemčijo) in stranka radikalne levice Die Linke (Levica). Levica za zdaj nima namenov vstopiti v vlado, niti CDU ne bi šel z njimi.

Begunska kriza ter porast islamofobije in antisemitizma v Nemčiji so v središče pozornosti postavili AfD, prvo stranko, ki bi v Nemčiji po padcu Adolfa Hitlerja lahko prestopila volilni prag in dosegla celo dvomestno podporo volivcev. Njihova retorika je prisilila CDU, stranko desnega centra, da se še bolj približa sredini, zato nekateri v Nemčiji Angelino Merkel posmehljivo imenujejo največjo socialdemokratsko kanclerko v zgodovini države.

V nemški parlament bo vstopilo 598 poslank in poslancev.