Angela Merkel: Bosna potrebuje več empatije

(Patria) - Dayton, ki je močno poškodoval bosansko dušo in amputiral državo, je rešil državo BiH, vendar jo je naredil invalidno. Rešitev ni brez tistih, ki so iz nje naredili Daytonistan, meni politik CDU Stefan Schwarz.

Na Angelo Merkel je vojna v Bosni, ki je pri vseh povzročala nemoč, neverico in jezo, pustila trajen pečat. Pred dnevi je zahtevala "več empatije" za Bosno in Balkan. Prejšnji teden je ob omembi najnovejše (begunske) krize govorila o "slabem položaju" v Bosni, piše DW.

Kanclerka je večkrat poskušala prerezati gordijske vozle na Balkanu, vendar brez uspeha. Zakaj to, več kot 25 let, ne uspe v Bosni? Kdo ali bolje rečeno kaj blokira vsak napredek? Kaj ljudi sili v resignacijo in beg iz države?

En razlog je: Evropa, pa tudi Nemčija, se ne soočata z vzroki sedanjega položaja v Bosni. Ne obstaja volja za soočenje z lastnimi napakami. Vzrok za položaj v Bosni ni, kot trdijo ciniki, to, da je država paralizirana od preveč nacionalizma. To je propaganda.

Problem je mednarodna toleranca do vojnih zločincev in kriminalcev. In njihovo življenjsko zavarovanje, ki se imenuje Daytonski sporazum.

Že med referendumom leta 1992, ko sem kot mednarodni opazovalec prvič obiskal Bosno, so tam bili prisotni ekstremisti. Bosanskim Srbom so ekstremisti grozili, da bi jih odvrnili od udeležbe na referendumu. Po tem, ko se je 90 odstotkov prebivalcev odločilo za neodvisnost, so se stvari dodatno radikalizirale. Oborožena Karadžićeva paravojska nas je v hotelu "Holiday Inn" v Sarajevu držala kot politične talce.

Šele po ogromnem pritisku ZDA na Miloševića je sledila evakuacija predstavnikov mednarodne skupnosti. Bosanci so postali žrtve najhujše vojne v Evropi po drugi svetovni vojni. Tako, kot je to Karadžić napovedal "internacionalcem".

NATO je rešil Bosno, da ne bi bila izbrisana z geografskih zemljevidov. Agresija in genocid, ne samo leta 1995 v Srebrenici, ampak že leta 1992 v Prijedoru, in v Foči ter mnogih drugih mestih in vaseh Bosne, sta bila ustavljena pozno, za stotine tisoč ljudi – prepozno.

V Daytonu je leta 1995 sicer vojna končana, vendar z neoprostljivo napako – del države je bil prepuščen vojnim zločincem kot plen. Preveč obzirnosti do Miloševića, že takrat vojnega zločinca in predsednika Srbije, je vodilo do najbolj brutalnega sporazuma 20. stoletja v Evropi. Storilci genocida in vojne zločinci so kot "nagrado" dobili skoraj polovico države. Nikoli v 20. stoletju genocid in uničenje nista bila bolj nagrajena. Sprejemanje agresije in celo genocida se je po Hitlerju, iz političnih in moralnih razlogov, štelo za popolnoma nepredstavljivo. Vse do Daytonskega sporazuma.

Prav zato, ker so ne samo mnogi diplomati, ampak tudi politiki gledali na Bosno brez sočutja in empatije – tem bolj z aroganco in ignoranco – je država razdeljena, kar je pravi cinizem. Celo nemški diplomati, kot sta Ischinger in Steiner, so prvič po drugi svetovni vojni sodelovali pri delitvi tujih držav.

Tako so si vojni zločinci ne le pridobili mednarodno priznanje, ampak tudi nadzor nad polovico države, z Daytonskim sporazumom pa so jim bili dani tudi mehanizmi za blokiranje celotne Bosne. Nobena država na svetu nima treh predsednikov. V nobeni evropski državi se odločitve ne morejo tako blokirati. Richard Holbrooke, sin nemške Judinje, ki je pobegnila pred nacisti, je izposloval sporazum, ki je Jude v tej državi izključil iz Predsedstva BiH. Leta 1992 je tolerantna Bosna nameravala proslaviti 500 let prihoda preganjanih Judov v Sarajevo. Leta 1995 je z Daytonskim sporazumom sledila izopačitev te ideje. Daytonski sporazum je iz Bosne, čudovite dežele s sočutnimi ljudmi, naredil brezupno deželo.

Republiko Srpsko nadzorujejo korumpirani vojni zločinci in njihovi privrženci. Federacijo vodi korumpirana klika. V vseh delih Bosne državljani trpijo pod temi korumpiranimi elitami. Življenjsko zavarovanje kriminalcev je Daytonski sporazum. Visoki predstavnik, ki je bil z Bonskimi pooblastili oborožen, da bi vzpostavil pravno državo in reforme, je degradiran na raven plašnega evnuha. Gospod Inzko vsakodnevno dokazuje svojo nerelevantnost. Prebivalstvo se zaradi Daytonskega sporazuma ne more samo in z lastnimi močmi osvoboditi vojnih zločincev in korumpiranih elit. Bosna se mora najprej osvoboditi Daytona, da bi se sploh lahko osvobodila: Iz Daytonistana se mora ponovno postati Bosna in Hercegovina.

In to ne bo mogoče brez tistih, ki so iz Bosne naredili Daytonistan. Tisto, kar (skoraj) vse Bosance zaznamuje, in to je odprtost in empatija do drugih, tega diplomati ne razumejo. Zato je Dayton, ki je močno poškodoval bosansko dušo in amputiral državo, sploh postal mogoč. Operacija z imenom Dayton je sicer rešila državo Bosno in Hercegovino, vendar jo je naredila invalidno.

In to se lahko spremeni. Na Angeli Merkel leži velika odgovornost. Nemška kanclerka je najmočnejša ženska na svetu, mnogi poslušajo, kaj ima za povedati. Ta najmočnejša političarka Evrope bi lahko bistveno pomagala, da bi se odgnala nevarnost ponovne vojne v tem delu Evrope. Svojo empatijo bi morala povezati s svojo voljo in sposobnostjo analitičnega razmišljanja. Le tako bi ona, kot kanclerka, za seboj pustila resničen mir.

---

Stefan Schwarz (CDU) je nekdanji član nemškega Bundestaga in direktor Evropskega inštituta za Balkan. Je častni meščan Sarajeva in Goražda. Od 90. let je vključen v nemško in evropsko politiko na Balkanu.