Andrej Gajić Bosno in Hercegovino uvrstil med najpomembnejše znanstveno-raziskovalne kroge na svetu

SARAJEVO, (Patria) - Bosansko-hercegovski raziskovalec Andrej Gajić je skoraj cel mesec preživel v New Yorku, New Jerseyu in Washingtonu D.C. na letnem srečanju NatGeoFest, ki združuje le nekaj več kot sto najvplivnejših znanstvenikov s celega sveta, med njimi tudi nekatere najslavnejše znanstvenike vseh časov, kot sta Robert Ballard, profesor, ki je zaslužen za odkritje Titanika, in Sylvie Earle ter mnogi drugi. 

»Po ZDA sem se odpravil v Nemčijo in nato v Slovenijo, kjer sem kot glavni govornik sodeloval na drugi konferenci National Geographic,« pravi Gajić za Novinsko agencijo Patria. Ne skriva navdušenja, da je imel priložnost predstavljati Bosno in Hercegovino na tako pomembnem srečanju. 

Med bivanjem v sedežu NatGeo v Washingtonu je Gajić imel govor v Grosvenorjevi avditoriju (ki je glavni avditorij NatGeo), kjer se je dotaknil nedavnih študij o vplivu onesnaženja na razvoj bolezni pri morskih psih. BH. ekipa vodi eno takšnih študij na območju Sredozemskega morja, s poudarkom na študijah v Neumskem zalivu. 

»Ker National Geographic predstavlja vrhunec znanosti na svetu in združuje najuglednejše raziskovalce že od leta 1888 – na letošnjem srečanju sem nastopil z zastavo naše države z namenom, da se poklonim znanosti, ki jo tukaj ustvarjamo, ter da našo državo uvrstim v najtrdnejše znanstveno-raziskovalne kroge (še posebej glede na to, da nas je bilo iz Evrope le okoli 10). Nastopiti pred tako skupino in izjemno znanimi osebnostmi v svetu znanosti je največja čast, ki jo lahko imamo kot znanstvenik in raziskovalec,« pravi Gajić. 

NatGeoFest je krovni letni dogodek v National Geographic in obsega številne simpozije, seminarje, okrogle mize, interne sestanke ter snemanja – na katerih sodelujejo najvplivnejši znanstveniki, raziskovalci in fotografi skupaj z osebjem. 

NAGRADA ZA NAJBOLJŠE

S tem dogodkom se National Geographic trudi proslaviti angažma in dosežene uspehe med letom, nagraditi najboljše, ustvariti razvojne strategije za prihodnja obdobja ter se obogatiti z novimi znanji in veščinami. Glede na to, da NatGeo šteje na tisoče raziskovalcev po svetu, se v okviru NGF izbere le nekaj več kot sto najvplivnejših znanstvenikov – in vsak program je na voljo izključno na predhodni poziv in ni dostopen vsem raziskovalcem. 

Na letošnjem NGF so se največ pogovarjali o inovacijah v znanosti in tehnologiji, vzpostavitvi dolgoročnih ukrepov za zaščito posameznih vrst (in habitatov), ki so na robu preživetja; ter o viziji zaščite 30 % planeta do leta 2030, iskanju načinov za zmanjšanje negativnega vpliva (mikro)plastičnih odpadkov in modelih, ki so nujni za vzpostavitev uravnoteženega planeta – kar je hkrati tudi osnovni cilj National Geographic. 

»Poleg izključno znanstveno-raziskovalnega dela smo se osredotočali na številne dejavnosti, namenjene izobraževanju in ozaveščanju širše javnosti preko naših kanalov in revij,« pravi Gajić.

Vodili smo tudi dve veliki sekciji z naslovoma »Patobiologija vodnih živali« in »Znanstveno-raziskovalno potapljanje« (skupaj s prijateljem Giovannijem Chimientijem z Univerze v Bariju) – v okviru katerih so potekale tudi panelne razprave o najbolj aktualnih problemih pri delu, izboljšanju kakovosti dela in vzpostavitvi številnih mednarodnih sodelovanj in podpore. 

»V Washingtonu sem se družil z nekaterimi najvplivnejšimi znanstveniki današnjega časa, kot so Robert Ballard, Sylvia Earle (pionirka pomorske biologije in ena najslavnejših znanstvenic vseh časov), Enric Sala (vodja Pristine Seas, ki je delal na zaščiti 4,5 milijona kvadratnih kilometrov oceana), Lee Berger (najvplivnejši ameriški antropolog) in mnogi drugi, pa tudi z nagrajenimi režiserji, igralci in našim vodstvom (izvršni in regionalni direktorji) v National Geographic, generalnimi direktorji Walt Disneyja… Tisto, kar me vedno znova fascinira na naših druženjih, je srčnost in enakost vseh nas ter dejstvo, da vsi delujemo dobesedno kot velika družina – tako med delom kot v prostem času, ki ga vedno preživljamo skupaj,« pravi Gajić. 

»Naša ekipa v Sloveniji je pripravila odlično vzdušje za nekaj sto obiskovalcev, ki so se zbrali v Cankarjevem domu v Ljubljani na letošnjem »National Geographic Raziskovanja«. Bila mi je velika čast in nepopisno zadovoljstvo deliti oder z drugimi kolegi in prijatelji, ki so dosegli izjemno pomemben in mednarodno opažen uspeh na področjih svojega delovanja. Po predavanjih, ki so le formalni del vsakega dogodka, najbolj uživam v interakcijah s publiko in številnih vprašanjih. Strokovno in kakovostno angažirati publiko k neposrednemu ukrepanju in spremembam je najpomembnejša naloga predavatelja.«

 

Foto: Abigail Lea Engleman

 

Med svojo kariero je Gajić dolgo časa razmišljal o tem, koliko del bo objavil v čim bolj kakovostnih revijah, kako se bo uveljavil na svetu – kar je seveda pomembno za njegov položaj v NatGeo, kjer je trenutno tudi član Sveta svetovalcev za raziskovalce. Kljub temu se je, kot pravi, odločil, da vse te statistične podatke postavi v povsem drug plan. 

»Danes me okupirajo dejavnosti, s katerimi lahko vidim neposreden vpliv svojega dela na skupnost in ohranjanje narave. Zato mi ni v primarnem interesu videti novih sto citatov mojih del, temveč videti pozitivne in predvsem merljive spremembe v ekosistemih, želim videti motivirane mlade ljudi in znanstvenike. Število citatov in drugi indeksi niso nikakršno merilo znanstvenika (čeprav sem s svojimi zadovoljen), temveč le vpliv, ki ga ima na civilizacijo in naravo. Zato, če to ni merljivo, je vse ostalo zaman.«

ODHOD IZ BIH

Ta bosansko-hercegovski znanstvenik pravi, da se že leta trudi izogniti odhodu v tujino. Neštetokrat je poskušal vzpostaviti stabilen znanstveno-raziskovalni center, povezan z morsko in sladkovodno biologijo, v Bosni in Hercegovini. Na žalost, kot pravi, nihče iz njegove ožje ekipe ni naletel na dovolj dobro voljo pri pristojnih.

»Glede na to, da tam ne morem najti nobene stabilnosti – sem trenutno prisiljen svoj angažma prenesti v neko zahodno državo in zapustiti BiH. V bistvu je bilo ohranjanje in maksimalno promoviranje BiH v vsem tem nedvomno moja velika želja, bolj kot objektivna potreba, glede na vsega 24 kilometrov obale, ki jo imamo,« pravi Gajić. 

Ena osnovna šola v New Jerseyju je izbrala prav Gajića za svojega »junaka« in izvedla vrsto dejavnosti v razredu, da bi se poklonila njegovemu delu: ustvarili so strip o njem in njegovem raziskovalnem delu, ustvarili so kratko knjižico o Gajiću, posneli pa so tudi oddajo, v kateri izvajajo namišljen intervju z njim, pri čemer Gajića igra deklica, ki si je celo narisala brado po vzoru Gajića. 

VELIKE ZNANSTVENE REFERENCE

Andrej Gajić je do sedaj objavil skupno 63 bibliografskih referenc, od tega tri knjige, predaval je na več kot 30 konferencah v Ameriki, Angliji, Španiji, Gruziji..., vodil je več kot 35 znanstveno-raziskovalnih odprav po Evropi, Severni Afriki in Aziji, je glavni raziskovalec na več kot 10 projektih v zadnjih treh letih, skozi kariero se je srečal z več kot 50 vrstami morskih psov in raž.

O delu Andreja Gajića aktivno poročajo National Geographic, NatGeo WILD, FOX, BBC, Al Jazeera, Deutsche Welle, Disney in številni drugi svetovni mediji.