ANALIZA Zakaj Grabar-Kitarović in Vučić iz bosanskih Hrvatov in Srbov delata diasporo

Srbija iz bosanskih Srbov ustvarja srbsko diasporo. Vsa ta leta. Od konca vojne proti Bosni in Hercegovini do danes. Čeprav so Srbi enakopraven, konstitutiven narod v Bosni in Hercegovini. 

Z enakimi triki se služijo tudi oblasti na Hrvaškem. Iz konstitutivnega hrvaškega naroda v BiH ustvarjajo hrvaško diasporo. Na Hrvaškem bi rekli hrvaško izseljenstvo.

Analitiki ocenjujejo, da sosednji Srbija in Hrvaška na ta način vedno ohranjata stanje v Bosni in Hercegovini v fazi napetosti. Zaradi tega politika v BiH je še vedno odvisna od razpoloženja v Beogradu in Zagrebu. To se je večkrat izkazalo za resnično do sedaj. Napredka v BiH težko da bo, dokler bosanski Srbi in bosanski Hrvati bolj ljubijo Beograd in Zagreb kot Sarajevo. A, stanje je še vedno takšno, da jih ljubijo.

Niso brez razloga niti izjave premierja Aleksandra Vučića, da ima Srbija daytonsko obveznost do Srbov v Republiki Srpski. To Vučićevo izjavo ponavlja skoraj v vsakem javnem nastopu. Premier Srbije je to ponovno dejal včeraj, ko je gostoval na OBN televiziji, pred obiskom sejma v Mostarju. Ponovno je dejal, da ima pravico in obveznost skrbeti za Srbe v Republiki Srpski. 

V Daytonskem sporazumu pa piše drugače. Srbija nima obveznosti do Srbov v RS. Ima obveznost izvajati Daytonski mirovni sporazum. Kar pomeni, da ima obveznost zagotoviti pravice vsem konstitutivnim narodom v RS. Srbom, Bošnjakom in Hrvatom. Enako. 

Izjave hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović so podobne Vučićevim. 

- Mi na Hrvaškem imamo posebno dolžnost, ustavno določilo in moralno obveznost pomagati Hrvatom v BiH, da v celoti uresničijo vse svoje pravice kot konstitutiven in enakopraven narod, da bi ustvarili predpogoj, da mladi ostanejo na območju Bosne in Hercegovine, ne pa da odhajajo v druge konce sveta, kot odhajajo tudi mladi iz Hrvaške - je sporočila Grabar Kitarović med zadnjim obiskom Bosne in Hercegovine.

Po takšnih izjavah je pričakovati, da se pri bosanskih Hrvatih do Hrvaške razvije občutek kot do zaščitnice. In da se ohlaja njihov odnos do Bosne in Hercegovine. 

Politika sosednjih držav do BiH se ni veliko spremenila od 90. let do danes. Razen tega, da je član Predsedstva BiH iz vrst hrvaškega naroda odprl urad v Mostarju. (aa)