ANALIZA I tisti, ki so glasovali proti resoluciji, so priznali genocid, sprejetje pa je civilizacijski akt in poraz Srbije

Napisal: Armin Sijamić

Včeraj je bila Bosna in Hercegovina ponovno na dnevnem redu Generalne skupščine Združenih narodov. Tokrat je bila sprejeta resolucija o mednarodnem dnevu refleksije in spomina na genocid v Srebrenici leta 1995 s 84 glasovi za, 19 proti, 68 vzdržanimi in 22 glasovi, ki niso glasovali.

Zahvaljujoč uradnemu Beogradu glasovanje o resoluciji, ki poziva k pravici in spravi, spominu in spoštovanju žrtev genocida, ni minilo brez pretresov. Iz Beograda in preko njegovih regionalnih izpostav so grozili s spopadi. V kolektivno evforijo je padel tudi dober del javnosti v regiji, zato je bilo včerajšnje glasovanje v ZN predstavljeno kot „glasovanje o Resoluciji o genocidu v Srebrenici“, da bi na koncu, po glasovanju, bila plasirana laž, da večina sveta ne priznava genocida v Srebrenici.

Ta podtikanje, na katero so nasedli tudi nekateri dobronamerni, je del propagandne vojne, ki traja od trenutka, ko je bilo jasno, da se bo o resoluciji glasovalo. Nato je Beograd čakanje na sklic seje predstavil kot odlog glasovanja, čeprav je šlo za nekaj drugega – sekretariat ZN ni dal nobenega drugega datuma glasovanja razen tistega, ko se je glasovalo.

Tako je propaganda iz Beograda poskušala včerajšnje glasovanje predstaviti kot glasovanje o tem, ali se je v Srebrenici zgodil genocid. Vendar stvari stojijo popolnoma drugače. Združeni narodi in skoraj vse države članice nimajo dileme, ali je v Srebrenici bil genocid, saj so to med drugim presodila tudi sodišča te svetovne organizacije. Zaradi teh sodb je bilo včerajšnje glasovanje mogoče.

Za, proti, vzdržani

Drugo vprašanje, s katerim se je javnost ukvarjala, je izid glasovanja. Mnoge je presenetilo število vzdržanih ali tistih, ki niso pristopili k glasovanju. Čeprav to za končni izid glasovanja ni pretirano pomembno, je treba realno pogledati na današnji svet. Številne vojne in krize so svet razdelile, zato ne preseneča, da veliko držav ne podpira Zahoda, ki je stal za resolucijo. Devetnajst držav ni pristopilo k glasovanju iz različnih razlogov, nekatere pa zato, ker so izgubile pravico glasovanja zaradi neplačevanja članarine.

Kljub temu nacionalistični krogi iz Beograda takšen rezultat slavijo kot zmago zagovornikov tekovin obsojenih vojnih zločincev Radovana Karadžića in Ratka Mladića. Nadvse „razumna“ „razlaga“, da je pri rezultatu 84 za, 68 vzdržanih in 19 proti Srbija zmagala, bi lahko dobila odgovor, da je 84 glasovalo za, 68 pa nima nikakršnih problemov, da se resolucija sprejme.

V končni fazi, med tistimi, ki so bili vzdržani, je bilo veliko tistih, ki so dejali, da je bil v Srebrenici genocid. Še več, med tistimi, ki so glasovali proti, so države, ki so svoje delegacije pošiljale v Potočare na obletnice genocida. Dober del vzdržanih je imel proceduralne zadržke. Nekateri so ugovarjali, da si podobno resolucijo zasluži narod Gaze ali Konga, države Zahoda pa o tem molčijo.

V bistvu je tako skrito nesoglasje s politiko Zahoda, ni pa bil zanikan genocid v Srebrenici, niso bile zanikane sodbe mednarodnih sodišč, niti ni bilo želje po škodovanju Bosni in Hercegovini, ki so ji vsi izkazali podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti.

Izjema, poleg Srbije, je bila Rusija, katere predstavnik je poskušal postaviti pod vprašaj vse, kar mu je padlo na pamet. Vendar tudi to ne bi smelo presenetiti, če upoštevamo, da je v zadnjih dveh letih, na vztrajanje Zahoda, Generalna skupščina ZN sprejela več resolucij o ruski agresiji na Ukrajino, ki jo Moskva imenuje „posebna vojaška operacija“, medtem ko Zahod obtožuje, da proti Rusiji vodi vojno. Rusija je, po trditvah mnogih, vodila lobiranje proti včerajšnji resoluciji.

Poleg tega del držav ni glasoval za resolucijo iz strahu, da bodo same predmet nekaterih drugih resolucij, saj so vpletene v spopade in vojne v svojih ali sosednjih državah. Takšen bi lahko bil primer Izraela, ki ni pristopil k glasovanju.

Največ tistih, ki niso glasovali za resolucijo, je to storilo v protest proti Zahodu in Združenim državam Amerike, saj mnogi Bosno in Hercegovino vidijo kot del sveta, ki ga upravlja Zahod. Tako bo na skoraj vsakem glasovanju v ZN Kuba, Grenada, Rusija, Severna Koreja, Belorusija, Sirija, Kitajska... proti Zahodu. Na tem glasovanju se je seznam razširil na tiste, kjer vpliv Rusije in Kitajske narašča, vključno z Madžarsko, Malijem, Srbijo...

Prav tako verjetno obstajajo države, katerih glas je bil na nek način kupljen, kar se pogosto zgodi na različnih glasovanjih v ZN. To se predvsem nanaša na majhne in revne države.

Razdeljen svet

Za Bosno in Hercegovino je poleg dejstva, da je bila resolucija sprejeta, najpomembnejša podpora večine držav Evropske unije in Nata, vseh držav nekdanje Jugoslavije razen Srbije, nato Švice, Albanije, Moldavije in Ukrajine, najmočnejših držav islamskega sveta (Indonezija, Turčija, Pakistan, Iran, Egipt, Savdska Arabija, Katar, Malezija...), glas dveh najvplivnejših afriških držav (Južna Afrika in Egipt) in tistih, ki se povezujejo z Rusijo, kot so Niger, Čad ali Senegal. Večina afriških držav je bila vzdržana, proti pa le Eritreja, Komori, Mali, Esvatini in Kongo, kateremu je predstavniku očital, da je sponzor resolucije Ruanda, ki jo obtožuje zločinov v svoji državi.

Rezultati glasovanja v Skupščini ZN


Nekdanje članice ZSSR na Kavkazu (Azerbajdžan, Armenija in Gruzija) niso glasovale ali so bile vzdržane, kot tudi Kazahstan, Uzbekistan, Turkmenistan, Kirgizistan in Tadžikistan. V Aziji je bila Kitajska proti, Indija vzdržana, za pa so bili Japonska, Južna Koreja, Singapur, celo Mjanmar, ki ima močne vezi s Pekingom in je pod sankcijami Zahoda. Torej, proti so bile le Sirija in Kitajska.

Na Pacifiku in v Oceaniji sta Avstralija in Nova Zelandija podprli resolucijo, proti pa sta bila Nauru in Sao Tome in Principe. Ostale države so glasovale za, bile vzdržane ali niso pristopile k glasovanju.

Največji uspeh sta Rusija in Srbija dosegli južno od meja ZDA. Proti so glasovale Antigva in Barbuda, Kuba, Dominika, Grenada in Nikaragva. Od petih najmočnejših držav Latinske Amerike (Brazilija, Argentina, Mehika, Kolumbija in Čile) sta zadnji dve bili za resolucijo, ostale pa vzdržane. Za so glasovali Salvador, Gvajana, Kostarika, Ekvador in Urugvaj. Ostale države niso pristopile k glasovanju ali so bile vzdržane.

V včerajšnjem nagovoru predstavnika Mehike in Brazilije nista izpodbijala genocida ali sodb mednarodnih sodišč. Svoje stališče sta pojasnila s pomanjkanjem soglasja na Balkanu, strahom pred spopadi, proceduralnimi zadržki do sponzorjev resolucije in drugimi stvarmi, na katere sta vztrajali Rusija in Srbija. Ostaja vtis, da bi več držav Latinske Amerike lahko glasovalo za, če bi se BiH bolj posvetila delu sveta, ki pogosto zavrača pritiske velikih sil.

Resnica o agresiji na Bosno in Hercegovino

V končni fazi je včerajšnji izid glasovanja poraz Srbije, ki ni uspela prepričati dovolj držav, da bi glasovale proti. Poraz sta doživeli Rusija in Kitajska, ki nista uspeli prepričati niti vseh članic BRICS, Šanghajske organizacije za sodelovanje ali Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti. Razsipanje ugleda Beogradu se bo verjetno povrnilo na različne načine. Spomnimo se, ko je Rusija preprečila podobno resolucijo, ki jo je predlagala Velika Britanija Varnostnemu svetu ZN, so ruski mediji pisali o „ceni“, ki jo je Moskva plačala, saj ji bo uradni London to znal povrniti.

Z včerajšnjim glasovanjem je Generalna skupščina ZN razglasila 11. julij za Mednarodni dan refleksije in spomina na genocid v Srebrenici leta 1995. Volker Türk, visoki komisar ZN za človekove pravice, je resolucijo pozdravil kot „nadaljnje priznanje“ žrtvam in preživelim ter njihovemu iskanju pravice, resnice in zagotovil, da se ne bo ponovilo. „Resolucija je toliko pomembnejša glede na vztrajni revizionizem, zanikanje genocida v Srebrenici in sovražni govor s strani visokih političnih voditeljev v Bosni in Hercegovini, pa tudi v sosednjih državah,“ je navedel v sporočilu.

BiH je s sprejetjem resolucije dobila priložnost, da mednarodni javnosti predstavi podrobnosti agresije na našo državo in razkrinka laži, na katerih vztraja Beograd, tudi za ceno spopadov. Eno od glavnih orožij, ki je bilo proti Bosni in Hercegovini uporabljano stoletja, je povzeto v besedah Georgea Orwella – „Kdor nadzoruje preteklost, nadzoruje prihodnost. Kdor nadzoruje sedanjost, nadzoruje preteklost.“ Beograd je včeraj izgubil to orodje, vsaj kar zadeva genocid v Srebrenici.