Analiza strokovnjaka za varnost Vladimirja Vučkovića: Problem številka ena v BiH je korupcija

Piše: Mr Vladimir Vučković, Patria

Nije potrebno biti veliki naučnik da bi shvatio u kakvoj sredini živiš. Porazgovaramo li sa prijateljima ili se osvrnemo oko sebe shvatićemo da postoji mnoštvo izazova koji ugrožavaju našu egzistenciju. Različiti mediji, vsak na svoj način, profesionalno ali neprofesionalno nas obveščajo o vsakodnevnih dogodkih v našem društvu. Na žalost, najaktualnejše novice so tiste iz črne kronike. Ljudje, s katerimi sem v vsakodnevnem stiku, povsem upravičeno sprašujejo: „V kakšnem okolju živimo?“.

Življenje v državi, kot je naša, nikakor ni preprosto, saj različni dejavniki vplivajo na splošno neugodno „klimo“, ki vlada. Da bi ugotovili dejansko stopnjo kriminalitete v „našem društvu“, bi morali izvesti celovito raziskavo, a tudi brez nje je lahko sklepati, da smo preobremenjeni z različnimi kriminalnimi pojavi, ki ne le da kvarijo podobo države v mednarodnih krogih, ampak tudi naše državljane v svetu označujejo kot osebe, nagnjene k različnim kriminalnim „mahinacijam“. Postavlja se logično vprašanje: „Zakaj?“.

Primarni problem v Bosni in Hercegovini je korupcija, to vsi vedo in se s tem strinjajo, a nihče ničesar ne ukrene. Različne malverzacije na področju koruptivnih kaznivih dejanj državi povzročajo milijonske izgube. Vsi, ki so v priložnosti, si prizadevajo na kakršen koli način oškodovati državno blagajno v lastno korist. Navedel bom en banalen in majhen primer. Avtomobil, ki je v lasti države BiH, kar je mogoče sklepati na podlagi uradnega dovoljenja za leto 2015, posamezniki uporabljajo za osebne potrebe. Predstavljajte si, da je nekdo v ta avtomobil dal otroški sedež. Očitno dotični državni uradnik razmišlja v slogu Ludvika XIV: „Država sem jaz“ (L'État, c'est moi).

Bahato trošenje javnih sredstev dodatno vpliva na gospodarsko krizo, v kateri smo se znašli. Kriza je povzročila visoko stopnjo brezposelnosti, kar ima za neposredno posledico socialno neenakost in revščino. Brezposelnost mladih v Bosni in Hercegovini je najvišja v Evropi. Odsotnost tujih naložb dela našo gospodarstvo šibko, mlade pa sili, da zapustijo državo ali pa se podajo na kriminalna pota. Gledano skozi prizmo različnih kriminoloških pojmovanj etiologije kriminalnega pojava, lahko sklepamo, da je slab pološaj mladih v drušbi zelo tvegan dejavnik, ki vpliva na stopnjo kriminalitete. Dodaten problem je tudi dejstvo, da zaporne zmogljivosti v Bosni in Hercegovini niso zadostne in da veliko število pravnomočno obsojenih oseb za lažja kazniva dejanja čaka na prestajanje kazni na prostosti. 

Današnji mediji so nagnjeni k senzacionalizmu, profesionalnost je vržena v stran, saj jim je najpomembneje imeti veliko gledanost in visoko naklado. Priznati moramo, da je malo medijev, ki se trudijo poročati o izobraževalnih, koristnih in resnih temah. Prav zaradi takega sloga dela so udarne novice, ki so preplavile drušbena omrežja, dogodki v raznoraznih resničnostnih šovih. Nemoralnost, razvrat, bahatost, neznanje itd. so vseprisotni sinonimi za „moderen način življenja“. Neizpodbitno dejstvo je, da ljudje nizkega drušbenega statusa in izobrazbe posnemajo tiste iz višjega ranga. Mlade generacije ne berejo več Selimovića, Andrića, Dostojevskega, Kočića, ampak zato gledajo televizijo, ki jim predstavlja junake nove dobe in posnemanje se lahko začne. Skupek vsega naštetega ustvarja nezainteresirane generacije, s katerimi je lahko manipulirati.

Ostane nam le, da upamo in se borimo za boljše jutri. Obrniti se moramo k skupni prihodnosti in se ji približati. Up je, vendar moramo spodbuditi mlade izobražene ljudi in pošteno inteligenco, da se vključijo v proces ustvarjanja boljšega drušbenega okolja. Politiki t.i. socialističnega kova morajo predati odgovornost za vodenje države odgovornim in moralnim mladim ljudem, tako bomo vsaj prihranili pri prevajanju, saj večina mladih govori tuje jezike. Če želimo boljše jutri, se moramo boriti, kajti narod, ki se ne bori za boljšo prihodnost, boljše prihodnosti ne zasluži.