Analiza Centralne banke BiH: Inflacijski pritiski naraščajo zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu in motenj pri cenah energentov

(Patria) - Na podlagi razpoložljivih uradnih statističnih podatkov in informacij z mednarodnih trgov, objavljenih do 23. marca 2026, Centralna banka Bosne in Hercegovine (CBBiH) ocenjuje letno rast realnega BDP v četrtem četrtletju 2025 na 2,1%, kar je enako hitri oceni iz decembra 2025. V decembrskem krogu hitrih ocen je bila realna stopnja rasti BDP za tretje četrtletje ocenjena na 1,9%, kasneje objavljeni uradni podatek pa je znašal 2,1%. Kljub znatni reviziji uradnih podatkov o BDP so bile naše ocene vrednosti precej usklajene s kasneje uradno objavljenimi podatki.

Ekonomska aktivnost v zadnjem četrtletju 2025 je večinoma podprta z rastjo domače potrošnje, kar se odraža v pozitivnih gibanjih v trgovini in storitvenih dejavnostih, medtem ko je industrijska proizvodnja do novembra nadaljevala upad aktivnosti na letni ravni. Glede na trenutno hitro oceno se za leto 2025 pričakuje letna rast realnega BDP v višini 1,9%, kar je skoraj enako zadnji projekciji (2,0%) iz novembra, po modelu za srednjeročne makroekonomske projekcije.

Naša preliminarna ocena intenzivnosti rasti realnega BDP za prvo četrtletje 2026 znaša 2,1% in temelji na podatkih visoke frekvence, ki so večinoma na voljo samo za januar 2026. Obeti za to oceno so precej stabilni, medtem ko za prihodnja četrtletja pričakujemo znatno krepitev tveganj, predvsem iz mednarodnega okolja. Posledično je možna tudi revizija projekcije ekonomske aktivnosti za leto 2026 navzdol, s spomladanskim krogom srednjeročnih makroekonomskih projekcij.

Skupno inflacijo v prvem četrtletju 2026 ocenjujemo na 3,5%, temeljne inflacije pa na 4,2%. V prvih dveh mesecih tekočega leta je bila na ravni BiH zabeležena letna stopnja skupne inflacije 3,4% in temeljne inflacije 4,2%. Naša preliminarna ocena skupne in temeljne inflacije v drugem četrtletju 2026 znaša 3,9% oziroma 4,2%, na podlagi trenutno razpoložljivih informacij. Na podlagi navedenih četrtletnih ocen v prvi polovici leta 2026 skupno inflacijo ocenjujemo na 3,7%, temeljne pa na 4,2%.

Ocene inflacije za prvo četrtletje 2026 so v primerjavi s prejšnjim krogom hitrih ocen popravljene navzdol za 29 baznih točk (s 3,8% na 3,5%). Čeprav je bila ocena inflacije znižana, so domači inflacijski pritiski ostali znatni. Revizija ocene je deloma posledica intenzivnejše rasti cen hrane v letu 2025 in njenega učinka na skupni indeks cen. Namreč, rast cen hrane je v prvih dveh mesecih zabeležila rast 4,3%, kar kaže na vztrajnost inflacijskih pritiskov v tej kategoriji, vendar znatno manj kot v preteklem letu.

Znatno povečanje cen je bilo zabeleženo v kategoriji Stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (7,7% v prvih dveh mesecih), pri čemer se je rast cen znatno okrepila od oktobra lani. Po uradnih statističnih podatkih so cene v kategoriji Oblačila in obutev že vrsto let konstanten deflacijski dejavnik v strukturi skupne inflacije.

Konec februarja je bil indeks na ravni 38 (2015 = 100), kar kaže na letni padec cen februarja, pa tudi za obdobje prvih dveh mesecev leta 2026, za 6,5%.

V drugem četrtletju pričakujemo krepitev inflacijskih pritiskov, pri čemer bi skupna inflacija lahko znašala okoli 3,9%, temeljna inflacija pa bi lahko ostala na ravni 4,2%, nespremenjena glede na prvo četrtletje.

Trenutne projicirane vrednosti so odraz krepitve inflacijskih pritiskov v državi zaradi prelivanja učinkov zvišanja cen iz mednarodnega okolja. Izražena tveganja iz mednarodnega okolja, zlasti glede rasti cen energentov in njihovega prelivanja na rast cen drugih dobrin in storitev, predstavljajo ključni dejavnik, ki bi lahko vplival na nadaljnjo dinamiko inflacije in možnost revizije ocen inflacije navzgor že v naslednjem krogu. V tem krogu smo predpostavili zmerno rast nominalnih plač, brez izrazitih pritiskov, ki bi kratkoročno znatno prispevali k inflaciji.

Tveganja za kratkoročne obete gospodarske rasti in inflacije v BiH so izražena po tem, ko sta ZDA in Izrael konec februarja 2026 sprožili napad na Iran, in se kažejo predvsem skozi rast cen energentov, povečano volatilnost finančnih trgov ter možne motnje v globalnih proizvodnih in dobavnih verigah. V takšnih okoliščinah postajajo uresničitev prej projiciranih stopenj gospodarske rasti in inflacije znatno negotove, z gotovostjo njihove revizije tako v hitrih ocenah za kratki rok kot v srednjeročnih projekcijah za srednji rok.

Evropska centralna banka (ECB) je marca 2026 objavila nove makroekonomske projekcije za območje evra. Inflacija v območju evra za leto 2026 je bila revidirana navzgor na 2,6% (s prejšnjih 1,9% iz decembra 2025), predvsem kot posledica energetskega šoka z Bližnjega vzhoda. Prav tako je bila projekcija realne rasti BDP revidirana navzdol na približno 0,9% (s prejšnjih 1,2% iz decembra 2025), kar odraža slabšo gospodarsko aktivnost in poslabšane gospodarske razmere. Revizije projekcij ECB iz marca 2026 dodatno potrjujejo neugodno zunanje okolje, ki ga zaznamuje višja pričakovana inflacija in počasnejša gospodarska rast v območju evra, kar predstavlja pomemben kanal prenosa tveganj na gospodarsko aktivnost in inflacijo v BiH.

Objavo rezultatov naslednjega kroga hitrih ocen BDP ter skupne in temeljne inflacije v kratkem roku načrtujemo za junij. Običajne revizije uradnih četrtletnih podatkov, ki so še posebej poudarjene pri izračunu deflatorja, lahko bistveno vplivajo na hitre ocene realnega BDP.