Analitiki za DW: Vrh v Sarajevu ne bo rešil ključnih problemov

SARAJEVO, (Patria)  - Prihajajoči vrh Procesnega sodelovanja v Jugovzhodni Evropi ne bo rešil ključnih regionalnih problemov, vendar je dobro, da se pogovarjamo, pravijo analitiki.

V Sarajevo poleg ostalih prihaja tudi turški predsednik Redžep Tajip Erdoğan.

Vrhovi, posvečeni Zahodnemu Balkanu, so po eni strani koristni, po drugi pa rutinski, pravi nekdanji veleposlanik BiH v Franciji in dober poznavalec mednarodnih razmer Slobodan Šoja, piše Deutsche Welle.

Šoja poudarja, da je pomembno, da je BiH na takšnih srečanjih vedno prisotna z što boljšimi predstavniki in dobro pripravljena. „Primer koristi, pa tudi rutine, je tudi Berlinski vrh. Ambiciozno napovedan, je bil zelo resen, kot to znajo le Nemci, pogovarjali smo se o mnogih vprašanjih. Kljub temu je bilo doseženega malo. Premikov je zaradi resnosti organizacije vsekakor bilo, vendar so ostali ključni in skoraj nerešljivi problemi", pravi Šoja za Deutsche Welle.

Verjame, da bo podobno tudi v Sarajevu, na vrhu Procesnega sodelovanja v Jugovzhodni Evropi.

„Srdačno vzdušje, nasmehi in ovite diplomatske izjave, v ozadju pa vse nesproščenost, nesporazumi in razni drugi produkti nekompetentnosti in površnosti balkanskih voditeljev", poudarja naš sogovornik. „Predvidevam, da bodo takšne konference v prihodnosti vse bolj rutinske in jalove, ker je evropska perspektiva Balkana v slabšem položaju, kot je bila pred nekaj leti. Zdi se mi, da se naša država z vsakim dnem bolj oddaljuje od Evropske unije (EU). Medtem ko EU preživlja vse očitnejše obdobje utrujenosti in razočaranja nad širitvijo na Balkan, BiH ne stori ničesar konkretnega, da bi izpolnila stroge pogoje Bruslja", pravi Šoja.

Varnostni vidik v BiH prednosten?

„Hkrati imam obutek, da EU BiH že nekaj časa opazuje predvsem z varnostnega vidika, vse manj pa s političnega. Zato so aktualne zgodbe okoli Nata in izpolnjevanja pogojev za članstvo v Natu", pravi Šoja. Opozarja, da oblast v BiH razmišlja le o „kratkoročnih zasebnih interesih", nič pa o dolgoročnih državnih in splošnih. „Osredotočiti se moramo na resnične reforme duha in izobraževanja ter se boriti, da ustvarimo državo, v kateri vladajo red in zakon. Tisti dan, ko bomo spremenili zavest in ko bomo začeli spoštovati univerzalna načela in predpise, bomo postali de facto članica EU. Boljše, lepše in srečnejše države nam ne bo naredila Evropa, ampak mi", zaključi Slobodan Šoja.

Milan Sitarski, član strokovnega tima Inštituta za društveno-politične raziskave (IDPI) Mostar, meni, da se sarajevski vrh, tako kot nedavno zaključen Konferenca o Zahodnem Balkanu v Poznanju v okviru Berlinskega procesa, odvijata v „izrazito neugodnih okoliščinah".

„Najprej, najvišja telesa EU so v procesu konstituiranja, ki je težji in nepredvidljivejši kot kdaj koli prej, zato ne moremo pričakovati, da se bo EU aktivno in realno, ne le deklarativno, posvetila tem delu celine, preden se ta proces zaključi. Nato pa geopolitični riziki v okolici Evrope dodatno preusmerjajo pozornost celotne evropske politične elite z našega območja", pravi Sitarski za Deutsche Welle.

Kriza legitimnosti v Albaniji in blokada dialoga med Beogradom in Prištino

Tudi razmere v regiji so burne.

„Situacija je izrazito neugodna v Albaniji, kjer praktično obstaja nekakšna kriza legitimnosti. V Srbiji in Črni gori prav tako obstaja globoka vrzel med oblastjo in opozicijo. V nobeni od teh držav pa politične situacije ne moremo šteti za regularno v smislu evropskih standardov demokracije", pravi Sitarski. Spominja tudi na zapletene odnose in blokado dialoga med Beogradom in Prištino. „Na strani Prištine vsekakor leži odgovornost za uvedbo visokih taks na blago iz Srbije in BiH, kar krši pravila CEFTA-e, mogoče pa je, da je tamkajšnja elita s tem dejansko hotela namerno ustaviti dialog, saj se je bala rezultatov nadaljevanja. Ideje o delitvi ali zamenjavi ozemelj nikakor niso prispevale k nadaljevanju in uspehu dialoga", pravi Sitarski.

Razmere niso veliko boljše niti v BiH, kjer oblast ni bila formirana niti devet mesecev po splošnih volitvah.

„Ta blokada je v svojem bistvu povzročena zaradi globokega nesoglasja glede samega značaja BiH družbe in države, zato ni konsenza niti glede nujnih sprememb volilnega zakona BiH, katerega del je ustavno sodišče razveljavilo, zato so pod takšnimi okoliščinami potekale pretekle volitve popoln kuriozitet v primerjalni praksi demokracije", pripomni Sitarski.

„Skoraj neverjetno je, da so evropski funkcionarji zamudili priložnost nedvoumno nagraditi Severno Makedonijo za nimalo lahko sklepanje in izvajanje Prespanskega sporazuma, vendar upam, da bo ta velika napaka popravljena po konstituiranju organov EU", pravi član strokovnega tima IDPI.

Za analitike je prihod Erdoğana na načelni ravni pozitiven glede na ekonomsko moč Turčije in njen pomen za regijo. Spominjajo pa, da je treba upoštevati tudi omejitve, ki jih predstavljajo problemi pri delovanju demokracije v tej državi. Ko govori o vlogi Turčije v okviru Procesnega sodelovanja, prvi veleposlanik BiH v Ankari in eden najboljših poznavalcev turške politike do Balkana Hajrudin Somun pravi, da je bilo v regiji že prej podobnih vrhov, procesov in paktov „že pred devetdesetimi leti", vendar ti niso uspeli preprečiti konfliktov v tej regiji.

Prihod v Sarajevo je najprej odpovedal kosovski predsednik Hašim Tači, solidarnost z njim pa je izrazila Albanija, ki je v zadnjem trenutku odpovedala prihod svoje delegacije.