Analitiki: Sporočila, ki so jih danes poslali politiki BiH in Juncker, so prazna

SARAJEVO, (Patria) - Predsedujoči Predsedstvu BiH Dragan Čović in predsedujoči Sveta ministrov BiH Denis Zvizdić sta danes predsedniku Evropske komisije Jean Clauda Junckerju izročila odgovora na Vprašalnik EK.

Čović je med nagovorom dejal, da je to ogromno delo, pri katerem je sodelovalo več kot 1.000 predstavnikov BiH.

„BiH danes v svojih rokah drži svojo evropsko pot“, je dejal Čović. Dodal je, da volitve, ki bodo oktobra, ne bodo upočasnile poti Bosne in Hercegovine v EU, ampak jo bodo, nasprotno, pospešile. 

Juncker je med svojim nagovorom dejal, da bosta Evropa in BiH od danes naprej šli skupaj.

„To je pomemben dan in želim se pokloniti vsem, ki so bili vključeni v to ogromno delo... Ne morem vam povedati datuma, kdaj bo vaša država postala kandidatka, če bodo dodatna vprašanja, jih bomo predali vašim službam in šli bomo korak za korakom“, je dejal Juncker.

"Danes je velik dan za mojo državo BiH. Čakam naše evropske prijatelje, da jim izročim odgovore na Vprašalnik. Skupaj za evropsko BiH", je danes Čović zapisal na Twitterju.

Po drugi strani strokovnjaki in analitiki ocenjujejo, da niti domače oblasti niti uradniki Evropske unije državljanom Bosne in Hercegovine niso ponudili ničesar verodostojnega. Podobna sporočila, menijo, so bila poslana že prej, a iz države ljudje še vedno odhajajo, gospodarstvo pa je na nizkih obratih.

Strokovnjak za mednarodne odnose dr. Zlatko Hadžidedić je za N1 izjavil, da je predaja odgovorov na Vprašalnik EU „še ena farsa.“

"Ni po ničemer zgodovinski dan. O namenih EU glede BiH smo se lahko prepričali skozi strategijo Evropske komisije. Jasno je bilo sporočeno, da BiH ne spada med kandidate", je izjavil Hadžidedić. 

"Srbija in Črna gora sta dobili določen časovni rok, pot, poteze, ki jih je treba potegniti. BiH, Makedonija, Albanija so ostale zunaj vseh okvirjev", je navedel. 

"Sporočeno nam je bilo, da v bistvu nikoli ne bo del Evrope, ker nas sedanja garnitura v Bruslju ne šteje za del Evrope. Ali nas bo nekdo drugače obravnaval čez 10 let, bomo videli. Predaja Vprašalnika je farsa", je ocenil Hadžidedić. Dodal je, da Bruselj ni storil ničesar med vojno v Bosni in Hercegovini, in ni poskušal ustaviti vojne, dokler se ni vključil Washington. 

"Vse je šlo k delitvi BiH. Moj predlog je, da se obrnemo na vse strani, katerih interesi se lahko ujemajo z našimi. Ko Bruselj ni edini naslov, kamor se obračate - se bo do vas obnašal drugače. Ko se je Turčija obrnila na Moskvo, Teheran - je postala zanimiva Bruslju, čeprav so jo do takrat poniževali. Turčija je po vsem lahko bila del EU", je navedel. 

Dejal je tudi, da Turčija EU ne ustreza, ker je država z večinskim muslimanskim prebivalstvom, in da so v Strategiji Evropske komisije za države Zahodnega Balkana izpuščene države z muslimanskim prebivalstvom, kot so Albanija, Kosovo, BiH in deloma Makedonija.

Profesor mednarodnega prava in globalnih političnih študij na Univerzi na Dunaju dr. Anis Bajraktarević pravi, da lahko situacijo v BiH komentira tako, kot je športni komentator nekoč komentiral igro Željezničarja v eni tekmi: „Željo je slabo začel, nato pa je kasneje popustil.“

Na vprašanje, kaj stoji za tem, da se iz EU nenehno govori o pomenu Zahodnega Balkana, medtem ko konkretni koraki izostajajo, je Bajraktarević dejal, da bi morala biti Bosna in Hercegovina po vseh preživetih žrtvah sprejeta v EU po nujnem postopku, vendar se to ni zgodilo.

„Gre za zavlačevanje“, meni profesor Bajraktarević, ki je o odnosu EU do BiH govoril na BHT, poroča novinarska agencija Patria. Dodal je, da EU ni storila ničesar, da bi ustavila vojno v BiH, dokler se Washington ni vključil v pogajanja, ter da tudi zdaj daje prednost vstopu Srbije in Črne Gore v EU, s čimer kaže recept za nove težave v BiH.

Analitičarka iz Banja Luke Tanja Topić meni, da obstaja zelo jasno razkol med sporočili, ki jih pošiljajo politiki, in tistim, kar se dogaja v resničnosti.

„Podobnih sporočil smo se v zadnjem času naslišali“, je dejala Topić na BHT. Dodala je, da bi si želela, da bi v BiH obstajala dovolj ozaveščena javnost, ki bi spremljala uresničevanje obljub in sporočil, ki jih je Čović poslal danes, po čemer bi se po določenem času lahko ocenilo, ali so bila ta sporočila utemeljena.