Analitiki o politiki ZDA do BiH: Težave reševati skupaj z Brusljem

Predsednik Joe Biden je 4. februarja ob prvem uradnem obisku State Departmenta predstavil temelje zunanje politike Združenih držav za naslednja štiri leta. Takrat je govoril o podnebnih spremembah in pandemiji kot globalnih izzivih ter napovedal krepitev ameriške vloge v mednarodnih organizacijah, večji diplomatski angažma in sodelovanje s tradicionalnimi zavezniki. Razen nekaj izjem, kot sta Kitajska, Rusija in Mjanmar, ni omenjal konkretnih držav ali regij, niti Zahodnega Balkana.

O tem, kako bi lahko nova ameriška administracija sodelovala v Bosni in Hercegovini ter njeni okolici, sta za Glas Amerike govorila analitika iz Združenih držav, ki dobro poznata razmere na Zahodnem Balkanu. Vsi se strinjajo, da je še prezgodaj govoriti o konkretnih potezah, glede na to, da je Biden prevzel funkcijo manj kot mesec dni, ter da je verjetno večje sodelovanje z Evropo.

Paul McCarthy, regionalni direktor za Evropo organizacije International Republican Institute, ki je aktivna tudi v BiH, pravi, da je pozitivno, da sta Biden, še iz časa, ko je bil v Senatu in na čelu Odbora za zunanje zadeve, ter nekateri njegovi sodelavci, dobro seznanjeni s dogajanjem na Zahodnem Balkanu.

„Tudi vemo, da sta Joe Biden in Angela Merkel, nemška kanclerka, govorila tudi o Zahodnem Balkanu. To je zanimivo“, pravi McCarthy. „Mislim, da od nove administracije lahko pričakujemo, da bodo politike za Zahodni Balkan bolj tesno usklajevali z Brusljem.“

David L. Phillips, direktor Programa za izgradnjo miru in človekove pravice na univerzi Columbia, ima podobno mnenje: „Biden se bo zavezal k transatlantskemu sodelovanju. Njegov pristop do Balkana bo imel močne temelje v skupnem delu Združenih držav in Evropske unije (EU).“

Phillips je v obdobju med letoma 1992 in 1994 deloval kot svetovalec Predsedstva BiH, medtem ko je kot strokovnjak za mednarodne odnose delal z administracijami Billa Clintona, Georgea W. Busha in Baracka Obame. Pravi, da bo odnos držav iz regije zelo pomemben:

“Če bo Bosna počasna in bo povzročala težave, če bo dovolila Rusiji, da ovira integracijo v evroatlantske institucije, Zahod ne bo imel veliko potrpljenja za Bosno, in ko že govorimo o tem, tudi za Kosovo.”

McCarthy pravi, da bo zanimivo opazovati obnašanje Evrope, ki je v zadnjih štirih letih začela delovati bolj samostojno glede na Združene države, tako je na primer nemški politik Christian Schmidt predlagan za novega visokega predstavnika v BiH. Kot pomembno temo navaja tudi pogajanja Srbije in Kosova, dodaja, da bo nova administracija želela ohraniti elemente sporazuma, ki sta ga strani podpisali v Washingtonu septembra 2020.

Glede na ameriške notranje težave in dogajanje v drugih delih sveta, sogovorniki Glasa Amerike pravijo, da niso prepričani, koliko bo Zahodni Balkan dejansko v fokusu administracije Joeja Bidna. Kot izziv navajajo tudi razhajanja z evropskimi partnerji glede različnih vprašanj. Na primer, Nemčija in Rusija sodelujeta pri gradnji plinovoda Severni tok 2 (Nord Stream 2), čemur Združene države nasprotujejo.

„Ne moremo pričakovati, da bo Zahodni Balkan prednostna naloga prvega reda za administracijo“, pravi McCarthy. „Moramo upoštevati ne le mednarodno prizorišče, ampak tudi domača vprašanja, s katerimi se mora nova administracija ukvarjati, kot je odgovor na pandemijo in politična polarizacija, ki na žalost narašča v naši državi. Tako da se bo morala osredotočiti na to, ker to pričakujejo tudi volivci.“

McCarthy pojasnjuje, da bo Bidenova administracija Balkan obravnavala kot priložnost za sodelovanje, kar je počela tudi administracija Donalda Trumpa, vendar je imela drugačen pristop in je delovala samostojno:

„Bidenova administracija bo verjetno večjo prednost dala sodelovanju z Evropejci. Ampak mislim, da bomo videli razlike v politikah, ki zaradi takšnega samostojnega (ameriškega) pristopa niso bile toliko opazne v zadnjih štirih letih. Ne mislim, da se bosta Bruselj in Washington strinjala o vseh vprašanjih, ampak bosta veliko bolj odprta za pogovore.“

BiH: Majhni, a konkretni koraki

Pred Odborom za zunanje zadeve Zastopniškega doma Kongresa Združenih držav je bil decembra 2020. zaslišanje o priporočilih novi administraciji za politike do Zahodnega Balkana. Največ pozornosti je bilo namenjene BiH ter odnosom Srbije in Kosova.

Udeleženci, med njimi tudi nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, so večkrat poudarjali pomen skupnega delovanja Združenih držav in EU ter govorili o nujnosti obsežnejših sprememb v BiH, vključno z nadgradnjo Daytonskega sporazuma.

„Da bi rešili zastoj v Bosni, morajo ameriški in evropski predstavniki narediti načrt delovanja za ustavne, administrativne in volilne reforme“, je takrat dejal strokovnjak za Zahodni Balkan Janusz Bugajski, dodajajoč, da je potrebno krepiti centralno vlado, zmanjševati pa financiranje entitet in kantonov.

Daniel Serwer, dolgoletni poznavalec dogajanja v regiji, je govoril, da bi morale Združene države izvajati pritisk na Evropo, da tudi ona sankcionira uradnike, ki kršijo celovitost BiH: „Kantoni in entitete, kot tudi nacionalne omejitve in možnost veta, bodo morali izginiti. Američani in Evropejci bi morali pozdraviti perspektivo novega državljanskega ustava.“

Sogovorniki Glasa Amerike navajajo, da ni gotovo, da sta Amerika in Evropa pripravljeni na tako pomemben angažma, ter da je postopen pristop bolj realen.