Analitiki: Arabske naložbe, ki jih še vedno ne bo

BiH, (Patria) - Predsedujoči svetu ministrov BiH Denis Zvizdić je vodil delegacijo BiH 19. in 20. februarja na uradnem obisku v Katarju.

Med bivanjem v Dohi so goste iz BiH sprejeli nekateri od največjih voditeljev te države, med njimi tudi katarski premier šejk Abdullah bin Naser bin Khalifa Al Thanij. Iz delegacije BiH so sporočili: „Bosna in Hercegovina je država, ki je zainteresirana in odprta za sodelovanje na področjih energetike, turizma, kmetijstva, lesne in kovinsko-predelovalne industrije, gradnje infrastrukture, kot tudi krepitve kulturnih vezi s sodelovanjem v športu in izobraževanju.“

Premier Zvizdić je pozdravil uvedbo redne letalske linije na relaciji Sarajevo - Doha, „saj bo to olajšalo prihod poslovnežev in turistov v Bosno in Hercegovino.“

Slabše izkušnje v BiH

Ekonomisti pa niso tako optimistični kot politiki. Bosna in Hercegovina je med manj priljubljenimi državami jugovzhodne Evrope, ko gre za tuje vlagatelje, oblast pa ni storila ničesar, da bi se odnos spremenil. Takšen položaj BiH zavzema predvsem zaradi zapletene zakonske regulative in ogromne korupcije v državi, ki jo ustvarjajo prav vodilne politične stranke. Na to že nekaj časa opozarjajo tudi iz Bruslja.

Nekatere zalivske države, kot je Kuvajt, do nedavnega niso imele pravice kupiti nepremičnine v BiH za potrebe svojih veleposlaništev, nekatere arabske države pa te pravice niso pridobile do danes. Hkrati se govori, da bi prav gospodarstveniki iz teh držav morali vlagati v BiH, kar je nekakšen paradoks.

V medijih se je v zadnjem času omenjal primer iz občine Center v Sarajevu, ki ne želi odobriti gradnje luksuznega hotela na Marin Dvoru, v katerega je bogat vlagatelj iz Bahrajna nameraval vložiti več deset milijonov KM. Po besedah njegovih predstavnikov v BiH gradnja hotela ni bila odobrena, čeprav je bila predhodno spoštovana vsa zakonska procedura.

„Napoved naložb kot predvolilni mamac“

Zaradi vsega tega zadnji obisk delegacije BiH v Katarju analitiki vidijo izključno skozi prizmo predvolilne kampanje v Bosni in Hercegovini.

„Glede konkretnega primera obiska delegacije BiH v Katarju se mi zdi, da je več pompa in novih praznih obljub, manj pa konkretnih pogodb in trdnih naložbenih projektov. Kot da bi se pozornost javnosti odvraćala od velikih neuspehov predsedujočega sveta ministrov BiH Denisa Zvizdića,“ pravi za Patrijo profesorica Adisa Omerbegović-Arapović, ekonomistka in podpredsednica SBB, stranke, ki prav zdaj vlaga ogromne napore, da bi odblokirala velike naložbene projekte v BiH, a zaradi zapletenih odnosov z drugimi koalicijskimi partnerji v oblasti to za zdaj težko gre.

Gledano s svetovne lestvice, opozarja profesorica Omerbegović-Arapović, je 75 % držav na svetu boljše mesto za poslovanje in naložbe kot Bosna in Hercegovina, zato ji ni logično, da bi vlagatelji prihajali ravno v BiH, vsaj ne v znatnejšem obsegu. Nadalje, bonitetna ocena BiH, ki je v veliki meri odraz politične in ekonomske situacije ter sposobnosti servisiranja dolga, je v območju špekulativnega, saj je od 131 analiziranih držav, ki jim je bila dodeljena ocena, le 18 držav uvrščenih slabše od BiH, to pa so predvsem države, ki jih pestijo vojne ali anarhija.

„Boljšo bonitetno oceno od nas imata celo Albanija in Črna gora,“ pravi profesorica Omerbegović-Arapović. Zato ni čudno, da majhna Črna gora privablja velike vlagatelje. Omerbegović-Arapović dodaja, da v državi, kjer se pravosodje le sporadično obračunava s gospodarsko kriminaliteto velikih razsežnosti in politično korupcijo, kjer so mehanizmi ekonomske koristi podrejeni strankarski hobotnici izsesavanja denarja in goljufanja države, še vedno ni veliko razlogov za naložbeni optimizem.

„Najprej politična stabilnost“

Omerbegović-Arapović nadalje pojasnjuje: „Država, ki še vedno ni sposobna zagotoviti politične stabilnosti, enakosti pred zakonom in pravne gotovosti, kakršna je Bosna in Hercegovina, ne more doseči znatnega priliva tujih naložb. Hkrati se v državi ne stori dovolj, da bi se sistemsko promovirale tuje naložbe, tako da bi država postala večkratno privlačnejša za vlagatelje.“

Ocene gospodarske rasti v BiH, ki jih pripravljata IMF in Svetovna banka, so bile večkrat znižane med mandatom premierja Zvizdića, med drugim zaradi slabe realizacije obveznosti iz Reformne agende, zapravljenega časa med sprejemanjem Zakona o trošarinah, ki je bil pogoj za financiranje gradnje infrastrukture, pa tudi neštetih prekršenih rokov v zvezi s procesom evropskih integracij. BiH že vrsto let ima tudi precej slab položaj, ko gre za odstotek tujih naložb v primerjavi z BDP, med Zvizdićevim mandatom pa je neto priliv tujih naložb v letih 2015 in 2016 beležil znaten padec, zato obstoječe vrednosti tujih naložb v primerjavi z BDP nimajo pomembnega pozitivnega učinka, ki je potreben za gospodarsko rast in razvoj v BiH.

„Za realizacijo tujih naložb je najpomembnejše poslovno okolje, ki se med triletnim mandatom ni izboljšalo, skladno z uvrstitvami Svetovne banke in Svetovnega gospodarskega foruma,“ zaključuje profesorica Adisa Omerbegović-Arapović.