Ameriško-izraelski napadi na (pro)iranske uradnike in odgovor Teherana

Piše: Armin Sijamić

V teh dneh so bili izvedeni likvidacije političnih in vojaških uradnikov, ki so neposredno ali posredno povezani z Iranom. Čas likvidacije, kot tudi način in ravnanje tistih, ki jih Iran drži odgovorne za te dejanje, kaže na novo fazo spopada, ki se iz Gaze seli na Bližnji vzhod.

V prvih dneh leta 2020 je svet obšla novica, da je bil v bližini letališča v Bagdadu likvidiran vodja iranskih sil Quds Qasem Soleimani, skupaj z namestnikom vodje šiitske iraške milice Hashd al-Shaabi Abu Mahdijem al-Muhandisom. Napad 3. januarja je naročil ameriški predsednik Donald Trump, potem ko mu je vojska ponudila tri možnosti, kako kaznovati iranskega generala. Trump je po poročanju ameriških medijev izbral likvidacijo Soleimanija.

Likvidacija generala Soleimanija, verjetno najzaslužnejšega vojaka za poraz ISIL-a in Al-Qaide v Iraku in Siriji, je razbesnela Iran, ki se je odzval z raketiranjem ameriških baz v Iraku. Ameriški mediji so pisali, da je Teheran napad napovedal Bagdadu, ta pa je informacije posredoval Washingtonu. Iranske rakete so zasule ameriške baze, število mrtvih ali ranjenih ameriških vojakov pa do danes ni znano. Washington trdi, da je bilo ranjenih, vendar ne mrtvih.

Kraj eksplozije v Kermanu

Od takrat potekajo ameriško-iranski obračuni manjšega intenziteta v Iraku in Siriji, kjer proiranske skupine občasno napadajo ameriške baze, te pa jim vračajo, in obratno. Zadeva je eskalirala do te mere, da iz Bagdada vse pogosteje prihajajo glasovi, da naj ameriška vojska zapusti Irak. Ti spopadi niso prerasli v odprto vojno med Iranom in Združenimi državami, ker si obe strani tega ne želita. Iranski izračun je, da s časom ameriški vpliv na Bližnjem vzhodu slabi, ameriški pa je, da se prisotnost v tej regiji izplača, če ni velikih izgub za ameriško vojsko in njen ugled.

Kljub temu bi ta postavka lahko bila ogrožena, čeprav obstajajo komunikacijske linije. The Wall Street Journal nedavno piše, da Washington in Pariz (neuspešno) poskušata v tajnosti prepričati proiranski Hezbollah, da se umakne z izraelske meje in tako prepreči eskalacijo spopada.

Neposlušni Netanyahu

Vojna Izraela proti Hamasu v Gazi Washingtonu trenutno ne ustreza. Vendar Joseph Biden še ni prisilil izraelskega premierja Benjamina Netanyahua, da ustavi uničevanje enklave, v kateri je do zdaj umrlo več kot dvajset tisoč ljudi, od tega največ otrok in žensk. Še več, Netanyahu napada v Siriji in Libanonu.

V izraelskem raketnem napadu, v rezidenci južno od Damaska, je bil 25. 12. 2023 ubit general Razi Mousavi, pripadnik sil Quds, ki jih je prej vodil Soleimani. Mousavi je bil zadolžen za komunikacijo med Damaskom in Teheranom. Koliko je bil pomemben za Iran in Sirijo, pove podatek, da se ga je na zadnjem slovesu udeležil tudi ajatola Ali Khamenei, njegovo truplo pa so iz Damaska preko Alepa in iraškega Nadžafa prepeljali v Teheran.

Medtem ko so iz Teherana prihajale obljube o maščevanju za likvidacijo Mousavija, so (pro)iranske sile v regiji utrpele nov udarec, čeprav ni nastradal noben uradnik šiitske osi. V južnem delu Bejruta, ki ga upravlja Hezbollah, je bil 2. januarja v napadu z dronom likvidiran namestnik vodje politbiroja Hamasa Saleh Arouri. Izrael ni prevzel odgovornosti za napad, vendar v Libanonu nimajo dvomov, kdo ga je izvedel. Hezbollah je obljubil maščevanje, saj se je likvidacija palestinskega voditelja zgodila na dvorišču šiitske skupine, kjer naj bi se Arouri srečal ali naj bi se srečal s predstavniki gostiteljev.

Že tretji januar je Izrael dobil nove obtožbe. Teheran je obtožil „sionistični režim“ za teroristični bombni napad na komemoraciji generalu Soleimaniju v Kermanu. Umrlo je več kot sto ljudi, več sto ranjenih. Kasneje je ISIL prevzel odgovornost za napad.

Dan kasneje je bil v Bagdadu likvidiran eden od poveljnikov milice Harakat al-Nujaba Mushtaq Taleb al-Saidi, bolj znan kot Abu Taqwa. Napad z dronom je izvedla ameriška vojska, kot je pojasnila, zaradi njegove vpletenosti in načrtovanja napadov na ameriške baze v Iraku.

Različen pristop

Že od likvidacije Soleimanija je Washington videl odločnost Irana, da se odzove na vse napade, hkrati pa izbira cilje in upošteva posledice. Bidenova administracija se tega zaveda, aktualni predsednik pa je dolgoletni zagovornik dogovora o iranskem jedrskem programu. Vendar z Netanjahujem ta računica ni mogoča, saj skrajno desna izraelska vlada Iran vidi kot največjo nevarnost in ne želi, da bi Zahod in Teheran dosegla kakršen koli dogovor.

Izraelski napadi na (pro)iranske sile govorijo, da Netanyahu računa drugače kot Washington, pri čemer izkorišča dejstvo, da je Biden obljubil, da bo branil Izrael pred napadi kogar koli, medtem ko njegova vojska Gazo spreminja v ruševine. To se vidi tudi v izjavah izraelskih uradnikov. Po likvidaciji Arourija je Netanjahov svetovalec Mark Regev zanikal odgovornost Izraela za to dejanje, vendar je izrekel nekaj zanimivih stavkov. Med drugim je dejal, da to ni bil napad na Libanon ali Hezbollah, oziroma da je šlo za „kirurško“ natančen udarec na vodstvo Hamasa.
Gaza v ruševinah

Izjave Marka Regeva postavljajo več vprašanj, vendar sta dva še posebej pomembna. Prvo se nanaša na storilca, torej kdo bi še lahko izvedel „kirurško“ natančen napad na vodjo Hamasa v Libanonu, drugo pa, kako to, da Izrael ne izvaja „kirurško“ natančnih napadov na pripadnike Hamasa v Gazi, ki je od leta 2006 pod popolno blokado in nadzorom.

Poleg tega je izraelski obrambni minister Yoav Gallant včeraj dejal ameriškemu posebnežu za regijo Amosu Hochsteinu, da obstaja „kratko obdobje za doseganje diplomatskih dogovorov s Hezbollahom“, pri čemer je takšno stališče utemeljil s situacijo na severu Izraela, kjer šiitska skupina vojskuje z izraelsko vojsko, zaradi česar je na desettisoče ljudi zapustilo svoje domove.

Nevarna igra

Na te poteze Združenih držav, še posebej pa Izraela, se bo Iran in njegovi zavezniki zagotovo odzval. Kako bo ta odgovor izgledal, javnosti ni znano, lahko pa se domneva, da bodo želeli zadati hud udarec Izraelu, ki pa ne bo prisilil Združenih držav, da se vključijo v vojno proti Iranu. Operacije Teherana, šiitskih milic, Husa in Hezbollaha v zadnjih tednih kažejo, da je njihova moč resna in da ne oklevajo pri napadih na ameriško ali izraelsko vojsko.

Likvidacije (pro)iranskih generalov ne bodo ustavile Teherana, saj je del njihove motivacije tudi žrtvovanje. V končni fazi, niti likvidacija slavnega znanstvenika Mohsena Fakhrizadeha novembra 2020, niti njegovih kolegov prej, ni ustavila iranskega jedrskega programa. Iran je trenutno, po trditvah strokovnjakov in politikov, nikoli bližje možnosti, da naredi jedrsko bombo. Preprosto, Iran je ustvaril sistem, ki ni odvisen od enega uradnika, kar je bilo jasno administraciji Baracka Obame, ki se je s Teheranom pogajala.
Panorama Teherana

Zato bodo omenjene nedavne likvidacije vodstvo v Teheranu razumelo kot past sovražnika, da naredijo napačno potezo, s čimer bi vse bitke spremenili v del dolgoletnega spopada (konvencionalnega in nekonvencionalnega) z Združenimi državami in še posebej Izraelom, ki ima osemkrat manj prebivalcev kot Iran. Teheran, ne glede na to, kako čudno zveni, nikoli ni bil v boljšem položaju kot danes, medtem ko se Zahod spopada z Rusijo in Kitajsko, ki sta pred samo desetimi leti glasovali za sankcije proti Iranu. Moskva in Peking proti Teheranu v korist Zahoda je trenutno nepredstavljiva možnost.

Skoraj tri mesece po napadu Hamasa na Izrael lahko rečemo, da Bližnji vzhod dobiva novo dinamiko in da vsi pričakujejo naslednje poteze Washingtona in Teherana. Ker je Izrael napovedal, da bo v Gazi vodil dolgotrajno vojno, se bo Washington in Teheran vse bolj izpostavljal tveganju neposrednega spopada, ki ni nepredstavljiv, kar kaže tudi primer Soleimani pred štirimi leti.