Ameriško poročilo o terorizmu v BiH: Grabar-Kitarovićeva v nasprotju z State Departmentom

V poročilu State Departmenta o terorizmu za lansko leto 2016 je omenjena tudi Bosna in Hercegovina. V dokumentu je navedeno, da je "BiH ostala kooperativna partnerica in je nadaljevala z napredkom ter povečevanjem kapacitet v boju proti terorizmu. Agencije za izvajanje zakonov v BiH so večinoma spremljale osumljence za terorizem iz tujine, vendar pa je delovna skupina za terorizem, ki jo vodi Državno tožilstvo - zadolžena za izboljšanje koordinacije med številnimi varnostnimi in policijskimi agencijami v BiH - še naprej delovala neuspešno", je navedeno v poročilu State Departmenta.  

"Nekaj državljanov BiH je potovalo v Sirijo in Irak, da bi podprli ISIL in druge teroristične skupine, vendar pa je s pravnimi in družbenimi napori za preprečevanje nasilnega ekstremizma ta številka v primerjavi s prejšnjimi leti upadla. Uradniki BiH in mediji so ocenili, da je približno 300 državljanov BiH od leta 2013 odšlo na območja v Iraku in Siriji, od katerih se jih je približno 50 vrnilo. Uradniki Vlade BiH so poročali, da leta 2016 ni bilo vidnega toka tujih terorističnih borcev", je navedeno v poročilu.

Torej, Bosna in Hercegovina je bila kljub temu izpostavljena obrekovanju prav v tem času, ki ga obravnava State Department, in sicer s strani predsednice Hrvaške Kolinde Grabar-Kitarović. Ona je v preteklem letu govorila o stalnem povečanju nevarnosti terorizma v BiH.

V začetku decembra 2016 je v Dubrovniku izjavila, da se je treba soočiti z dejstvom, da se iz tako imenovane Islamske države v BiH vrača na tisoče borcev, ne more pa se zanemariti niti "vpliv nekaterih drugih držav na BiH". Kako Kolinda Grabar-Kitarović s pomočjo obveščevalnih podatkov ali množenja pride od 300 do več tisoč, je poseben problem. 

V poročilu je navedeno: "Glavne verske skupnosti v BiH (katoliška, islamska, judovska in pravoslavna) so še naprej sodelovale preko Medverskega sveta, da bi promovirale strpnost in se soočile z dejavnostmi nespoštovanja ali nasilnega ekstremizma, usmerjenega proti katerikoli od skupnosti".

Novembra 2016 je hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović mislila drugače. V intervjuju za revijo Defense News je dejala, da je nestabilnost Bosne in Hercegovine največja varnostna grožnja Hrvaški. Na vprašanje novinarja, kaj je največja varnostna grožnja Hrvaški v bližnji soseščini, je predsednica odgovorila, da je to "nestabilnost Bosne in Hercegovine, ki kot država še ni povsem politično emancipirana".

Znanstveni simpozij "Hrvati v BiH nosilci evropskih vrednot", je bil v Neumu. Hrvaška predsednica je tudi tam govorila o domnevnem ekstremizmu v BiH. "V Bosni in Hercegovini narašča število ekstremističnih skupnosti...", je dejala Grabar-Kitarović. "Zahtevamo od mednarodne skupnosti, da ukrepa glede stabilnosti Bosne in Hercegovine in notranjih reformnih procesov".

Pisanje zagrebškega Večernjega lista decembra 2016, da BiH postaja središče vahabizma, je vznemirilo javnost v BiH, iz Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA) pa so trdili, da v svojem poročilu niso podali takšne kvalifikacije. Seveda Kolinda Grabar na ta opozorila ni obračala pozornosti.

V poročilu State Departmenta je nadalje navedeno: "Med javnimi osebnostmi je mufti in vodja Islamske skupnosti v BiH, reis Husein ef. Kavazović, še naprej govoril proti 'napačnim razlagam islama', ki vodijo do ekstremističnega nasilja. Islamska skupnost je dosegla pomemben napredek proti širjenju potencialno ekstremističnih razlag islama. Februarja 2016 je reis Kavazović uradno pozval člane samoupravnih skupnosti (paradžemata), da se pridružijo Islamski skupnosti ali se soočijo s pravnimi posledicami. Po navedbah uradnikov je približno 90 odstotkov znanih paradžematov od takrat priznalo avtoriteto Islamske skupnosti, ki zdaj aktivno nadzoruje skupnosti in jim imenuje imame".

Za razliko od tega ameriškega poročila se je Grabar-Kitarovićeva v tistem času obregnila ob Islamsko skupnost BiH. Hkrati je trdila, da se je "mala IZ Hrvaške uspešno in žilavo borila proti radikalizmu in se postavila na čelo regije". Torej, nekaj, kar je sestavni del Islamske skupnosti BiH, je postavila na čelo te skupnosti in to razglasila za boj proti radikalizmu. 

Končno je analizirala tudi podeželsko življenje v Bosni in Hercegovini: "Islam, ki smo ga poznali v BiH, se spreminja, postaja radikalnejši, še posebej na podeželju, spreminja se način življenja, celo videz ljudi v smislu oblačenja in vedenja ter veliko bolj rigidne interpretacije vrednot islama", je dejala hrvaška predsednica.

Kaj bi morala reči danes po ameriškem poročilu in vsemu, kar je izgovorila, kar se danes lahko imenuje obrekovanje te države?